Miti in resnice o alergijah
Alergije nastanejo, ko imunski sistem napačno prepozna neškodljive snovi iz okolja kot grožnje, kar povzroči reakcijo, ki se lahko razlikuje od blage do izjemno nevarne.
V eni od ameriških raziskav, ki je bila objavljena leta 2018 in narejena na vzorcu 40.000 odraslih, so ugotovili, da je približno 45 odstotkov tistih, ki so imeli alergije na hrano, v odrasli dobi razvilo vsaj eno novo alergijo – prav tako na hrano. V tej skupini jih četrtina v otroštvu nikoli ni razvila podobnih alergij.
Nekatere lahko sčasoma tudi izzvenijo. Strokovnjaki ugotavljajo, da se imunski odzivi s staranjem lahko umirijo, kar vodi do zmanjšanja alergijskih reakcij. Sezonske alergije in alergije na penicilin denimo spadajo med takšne, ki lahko sčasoma postanejo manj intenzivne ali celo popolnoma izginejo.
Tudi živali trpijo
Nihče se ne rodi z alergijo na hrano, čeprav se zdi, da je ta do neke mere prisotna v družini, zato jo povzroča nekaj v našem, sodobnem okolju. Presenetljivo je, da domače živali zdaj trpijo za enakimi alergijskimi simptomi kot njihovi lastniki.
Psi, ki sobivajo z ljudmi, imajo vse pogosteje kožne izpuščaje, se vztrajno praskajo in ližejo, medtem ko živali, ki ne živijo z ljudmi, nimajo alergij. Nemogoče je ugotoviti, kaj v okolju – od ravni stresa do tega, kar jemo – povzroča te težave.
Po eni strani je naš svet preveč umazan – porast astme je jasno povezan z večjo onesnaženostjo zraka –, po drugi pa preveč čist. Ena najbolj priljubljenih teorij je »higienska hipoteza«, ki pravi, da odraščamo v »preveč čistem« okolju, zaradi česar bi lahko naš imunski sistem postal preobčutljiv.
Druga sorodna teorija pravi, da nas naše sedeče življenje v zaprtih prostorih prikrajšuje za vitamin D, ki nam ga sicer ponuja sonce (zdi se, da vitamin D zagotavlja določeno zaščito pred alergijami).
Morda je najbolj prepričljiva razlaga spreminjanje sestave črevesne mikrobiote, a je žal to v resnici le še en način za alergije na hrano kriviti »vse«, saj na našo črevesno mikrobioto dejansko vpliva – vse; od uživanja ultra predelane hrane do rojstva s carskim rezom.
Ni vsaka posebnost alergija
Porast alergij na hrano je ena največjih skrivnosti našega časa. Živila, ki so za večino zdrava, so lahko za alergike strupena, tudi v količinah, manjših od čajne žličke. Seznam glavnih živilskih alergenov je vedno daljši; od zelene do orehov, od rib do sezama, od graha do pšenice.
Žal pa so v porastu tudi napačna prepričanja, ki lahko celo preprečujejo pravilno diagnosticiranje in zdravljenje bolezni. Glede na nedavne raziskave do 35 odstotkov ljudi pri sebi (ali svojih otrocih) napačno diagnosticira prehransko intoleranco ali alergijo.
Neželene reakcije na hrano lahko nastanejo iz različnih razlogov, vsi pa spadajo pod krovni izraz preobčutljivost na hrano. Sem spadajo reakcije, ki vključujejo imunski sistem in se imenujejo alergija na hrano, pa tudi številne druge, ki ne vključujejo imunskega sistema – pogosto jim pravimo intoleranca na hrano.
Alergijske reakcije, ki vključujejo protitelesa imunoglobulin E, imenujemo alergije, pogojene z IgE. Te povzročajo različne simptome, od blagih, kot so srbeče oči, do hudih, kot je anafilaksija – resna in hitra alergijska reakcija, ki lahko povzroči hudo otekanje grla ali jezika, težave z dihanjem, nizek krvni tlak in nazadnje smrt.
Ti simptomi se običajno pojavijo hitro po zaužitju »prepovedanega« živila, in če so hudi, zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.
Še drugi odzivi telesa
Druge reakcije, ki vključujejo imunski sistem (alergije, ki niso povezane z IgE), lahko povzročijo simptome, ki se pojavijo takoj ali počasneje in so bolj kronične narave – kot so rdeča, srbeča koža, zgaga ali mehko blato. Nekateri od teh so lahko podobni simptomom intolerance na hrano.
Medtem ko je pri alergiji, ki je pogojena z IgE, običajno potrebna popolna izključitev alergena, lahko pri drugih oblikah preobčutljivosti zadostuje omejevanje vnosa, vendar je to seveda odvisno od vzroka.
Raziskave obenem kažejo, da lahko alergeni igrajo vlogo tudi pri motnjah razpoloženja, kot sta depresija in anksioznost. Sezonske alergije, znane tudi kot seneni nahod, lahko močno vplivajo na naše počutje.
Ne le da s sabo prinesejo telesne simptome, kot so kihanje, zamašen nos in srbeče oči, simptome, ki so že sami po sebi izčrpavajoči; vplivajo tudi na naše duševno zdravje.
Povezava med sezonskimi alergijami in duševnim zdravjem
Povezava med alergijami in duševnim zdravjem je pogosto spregledana, tako med splošno populacijo kot med zdravstvenimi delavci. Alergije lahko negativno vplivajo na naš spanec, raven energije, zaznavanje vonjav, dojemljivost in produktivnost, kar lahko vpliva na naše duševno počutje.
Kronično vnetje, ki je značilno za alergijski rinitis na primer, je lahko eden od vzrokov za te težave. Alergeni, kot je cvetni prah, lahko sprožijo sproščanje vnetnih substanc v telesu, kar vpliva na možganske predele, ki uravnavajo depresijo in anksioznost. Raziskave so povezavo med alergijami in povečanim tveganjem za depresijo ter anksioznost potrdile.
Študije iz ZDA in s Tajvana so na primer ugotovile, da so osebe z alergijami bolj nagnjene k depresiji in anksioznosti ter celo psihiatričnim motnjam. Če alergije vplivajo na naše počutje, je pomembno, da se posvetujemo z alergologom ali osebnim zdravnikom.
Pomembno je, da se zdravijo simptomi, saj lahko nekatera zdravila za alergije vplivajo tudi na razpoloženje. Na primer, antihistaminiki lahko povzročijo zaspanost in občutek otopelosti, medtem ko lahko oralni kortikosteroidi povzročijo razdražljivost ter povečajo tveganje za simptome anksioznosti ali depresije.
V skrbi za duševno zdravje je zato dobro, da se zavedamo vpliva (sezonskih) alergij in si prizadevamo za celostno obravnavo teh težav.
Razumevanje povezav med telesnimi simptomi in duševnim počutjem ter iskanje strokovne pomoči, ko jo potrebujemo, lahko pomaga izboljšati kakovost našega življenja.
