Miti o holesterolu: ali ste vedeli, da je kot mikroplastika?
Holesterol je ena od maščob v krvi, je sestavni del celične membrane, sodeluje v presnovnih procesih, služi za sintezo skorje nadledvične žleze in spolnih hormonov, sodeluje pri presnovi vitaminov, topnih v maščobi, in skrbi za sintezo vitamina D. Navsezadnje je tudi predhodnik žolčnih kislin, ki so potrebne pri prebavi in absorpciji maščob, na spletni strani Za kaj ti bije srce? navaja Združenje kardiologov Slovenije. Kot pojasnjujejo, naše telo ves potrebni holesterol naredi samo, če pa ga je v krvi preveč, povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – nastanek ateroskleroze.
»Slabi« holesterol – LDL
LDL (lipoprotein nizke gostote) je najpomembnejša oblika holesterola, ki se prenaša iz jeter v druge dele telesa. Če je njegova vrednost v krvnem obtoku stalno visoka, je to škodljivo za zdravje in povzroča nastanek oblog (plakov) na stenah krvnih žil. Posledica oblog je zoženje krvnih žil, t. i. ateroskleroza, ki zmanjša pretok krvi skozi žile. LDL zato imenujemo tudi slabi holesterol.
»Dobri« holesterol – HDL
Glavna naloga HDL (lipoproteinov visoke gostote) je prenašanje presežnega holesterola iz celic in tkiv v jetra, kjer se lahko pretvori in sprosti v druge snovi. HDL zato imenujemo tudi dobri holesterol.
Mnogi se premalo zavedajo pomena spremljanja ravni holesterola, saj se nevarne vrednosti pogosto ne kažejo z očitnimi simptomi. Težave se začnejo tiho, brez jasnih opozoril, vsak zase pa je prepričan, da preventivne prehranske smernice zanj ne pridejo v poštev. Poleg tega se v vsakodnevnem življenju pogosto srečujemo s številnimi napačnimi informacijami in miti o prehrani in holesterolu, kar še bolj otežuje pravilno razumevanje in obvladovanje te pomembne zdravstvene težave.
Mit: Holesterol povzroča nezdrava prehrana
Nepravilna prehrana je resda eden glavnih razlogov za zvišanje holesterola v krvi, a vendar ni edini. Kot za omenjeni spletni vir združenja kardiologov pojasnjuje dr. Dragan Kovačić, dr. med., je vnos holesterola s hrano sicer pomemben, vendar običajno predstavlja le petino holesterola, ki se vsak dan pojavi v telesu. »Preostale štiri petine nastanejo v jetrih. Iz tega sledi, da je količina holesterola, ki se tvori v našem telesu, nekajkrat večja od tiste, ki jo vnesemo z običajno slovensko prehrano. To potrjujejo številke, saj se holesterol v krvi ob strogi dieti zniža za 8 do 12 odstotkov, medtem ko se z običajnimi zdravili za zdravljenje zvišanega holesterola do 50 odstotkov, v kombinaciji z več zdravili pa tudi do nekoč nepredstavljivih 90 odstotkov,« je pojasnil.
Mit: Ravni holesterola vam ni treba preverjati, če ste vitki
Povezava med povišanim holesterolom in čezmerno telesno težo je sicer zelo pogosta, a to ne pomeni, da vitki posamezniki ne morejo imeti težav z njim. Morda je zanje še toliko pomembnejše, da vsake toliko preverijo vrednosti v krvi, saj kot je znano, simptomov nalaganja oblog na žilnih stenah po navadi ne čutimo. A četudi nimajo težav s kilogrami, so pri mnogih ravni holesterola povišane zaradi nezdravega življenjskega sloga, nepravilnega prehranjevanja, pomanjkanja telesne aktivnosti, lahko pa imajo to bolezen tudi v družini.
Pravilo 5-3-2-1
Dobro bi bilo, da bi vsak odrasel človek vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral holesterol preveriti vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje, o čemer bi se moral dogovoriti z osebnim zdravnikom. Pri posameznikih brez znane srčno-žilne bolezni v primarni preventivi velja splošno pravilo 5-3-2-1. To pomeni, da naj bo skupni holesterol pod 5 mmol/l, holesterol LDL pod 3 mmol/l, trigliceridi pod 2 mmol/l, holesterol HDL pa nad 1 mmol/l. Odraslim osebam po 20. letu se vsaj enkrat na pet let priporoča merjenje plazemskega holesterola (celotni lipidogram).
Vir: www.zakajtibijesrce.si
Mit: »Holesterola mi ni treba zdraviti, počutim se odlično«
Marsikateri odrasli posameznik ob rutinskem zdravniškem pregledu izve, da ima povišan holesterol, a ker ne opaža nobenih težav in se počuti odlično, ne vidi smisla v tem, da bi jemal zdravila za zniževanje. »Medtem ko hodite v službo, sestankujete, uživate na plaži, jadrate in celo medtem ko spite, vaš holesterol LDL neutrudno kot mikroplastika v oceanu draži vaše žilne stene in v njih povzroča vnetje, sili pod notranje sloje žil in povzroča nastajanje oblog. Ko so te dovolj velike, začnejo ovirati pretok krvi in povzročajo motnje v delovanju organov. Še huje, holesterol LDL buri tudi vnetje v oblogah, pogosto tako zelo, da obloga poči in na njej nastane strdek, potem pa pride do akutne motnje prekrvitve organa, kar poznamo kot srčni infarkt, možgansko kap ali akutno ishemijo (npr. črevesja, spodnje okončine, ledvice),« je slikovito opisal dr. Kovačić in poudaril, da je ob dieti, ki ima skromen učinek, najučinkovitejši pristop zdravljenje z zdravili. Povišane vrednosti holesterola se najpogosteje uravnavajo s statini, ki v najsodobnejših različicah holesterol LDL znižajo tudi za polovico, dodatno pa stabilizirajo vnetje v žilnih oblogah in preprečujejo nastajanje nevarnih akutnih žilnih dogodkov.
Mit: Statini povzročajo hude stranske učinke
Pri jemanju statinov, ki so učinkoviti le ob rednem jemanju, se je treba zavedati, da ne gre za zdravljenje bolezni, ampak preprečevanje srčno-žilnih dogodkov, kot sta možganska kap in srčni infarkt, piše združenje kardiologov, ki tudi zagovarja stališče, da njihova učinkovitost daleč presega morebitne neželene učinke. Gre namreč za zdravila, ki so bila predmet velikega števila raziskav. Vendar zdravniki razumejo posameznike, da imajo zadržke do zdravil za nekaj, za kar sploh ne čutijo simptomov. Pri tem pa ostro nasprotujejo negativnim kampanjam, ki so lahko krivec, da mnogi bolniki opustijo omenjena zdravila in se izpostavijo kar štirikratnemu povečanju tveganja za možgansko kap ter dva- do trikratnemu tveganju za srčni infarkt.
Črevesne bakterije za zniževanje holesterola
Slovenska znanstvenika, ki delujeta v ZDA, Martin Stražar z inštituta Broad in iz bostonske bolnišnice Massachusetts General Hospital in Tina Lebar z inštituta Wyss na harvardski univerzi, sta nedavno predstavila raziskavo, objavljeno v reviji Cell, v kateri so odkrili posebno vrsto bakterij, ki v črevesju porabljajo holesterol in lahko pomagajo pri zniževanju holesterola ter tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh. Raziskovalci so analizirali laboratorijske izvide in meritve več kot tisoč bolnikov in prostovoljcev. Skupina je pri tem odkrila 26 predstavnikov roda Oscillibacter, ki skupno predstavljajo tudi do nekaj odstotkov bakterijske biomase v črevesju. Z modernimi modeli umetne inteligence, ki določijo funkcije nepoznanim beljakovinam, so prvi pokazali, da rod proizvaja encime za razgradnjo holesterola. Na ta način lahko izbrane bakterije vplivajo na ravni holesterola v obtoku, kar zdaj testirajo na mišjih modelih. Odkritje bi lahko odpiralo nove možnosti za terapije, tudi kot alternativa zdravljenja s statini.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi
