OSVEŽUJOČ OKUS
Mlada čebula je uspešnica pomladi
Uživamo celo rastlino, odrežemo le poškodovane liste in korenine, z osvežujočim okusom bo popestrila številne jedi; ne kupujemo je za zalogo, v hladilniku bo zdržala nekaj dni.
Odpri galerijo
Mlada čebula, ki jo marsikdo že pobira na svojem vrtu, kdor ne vrtnari, pa kupuje na tržnici, pa tudi v trgovinah se že dobi, je svojo pot do krožnika začela že lansko jesen. Je namreč ena od vrtnin, ki jih sadimo pred zimo, toliko prej, da se ima čas dobro ukoreniniti. Na prostem prezimi in spomladi, ko se otopli, požene in že zgodaj da pridelek. Nekaj dni jo lahko hranimo v hladilniku, a nikar v plastični vrečki, raje jo zavijemo v papirnate brisače ali časopisni papir.
Med pomladnimi vrstami zelenjave je posebno priljubljena, saj z nekoliko ostrim, a ne preveč agresivnim okusom in sočnostjo popestri številne jedi. V primerjavi s preostalimi čebulami ima manj oster okus, zlasti listi, zato jo nekateri uživajo celo samo, brez spremljave. Uživamo jo presno ali toplotno obdelano, njen okus pa se seveda najbolj izrazi, če je surova in pravkar izpuljena. Zelene liste uporabimo tudi za dekoracijo jedi.
Brez mlade čebule si težko predstavljamo piknik, saj s svojo svežino izjemno dopolni okus mesa z žara pa tudi brezmesne jedi. Zanimiva je tudi, če jo nekoliko popečemo na žaru, ni je treba začiniti, le malo jo pokapljamo z oljem. Pripravimo jo tudi v zanimivih kombinacijah, liste narežemo na od pet do deset centimetrov dolge tulce in vanje potisnemo na ozke paličice narezan sir, primeren za peko na žaru, ali pa rezine slanine in popečemo na žaru. To lahko pripravimo tudi v ponvi in ponudimo kot toplo predjed.
Uporabljamo jo seveda tudi v vsakdanji kuhinji. Liste sesekljamo kot drobnjak in jih zmešamo v različne namaze, na primer skutne, zelenjavne in namaze iz stročnic, lahko tudi v zaseko. Naložimo jih v sendvič in potresemo po sveži pisani solati. Potresemo jih po juhah ali omakah, čisto na koncu, ko je jed že kuhana, jo dodamo k rižoti ali testeninam. Podobno lahko uporabimo sveže čebulice, lahko pa z njimi nadomestimo šalotko, ki je med čebulami še posebno cenjena.
Tako kot vsaka druga čebula tudi mlada v ustih pusti močan okus in zadah, ki utegne biti neprijeten za okolico. Zato po obroku prežvečimo vejico peteršilja (in si potem še umijemo zobe).
Med pomladnimi vrstami zelenjave je posebno priljubljena, saj z nekoliko ostrim, a ne preveč agresivnim okusom in sočnostjo popestri številne jedi. V primerjavi s preostalimi čebulami ima manj oster okus, zlasti listi, zato jo nekateri uživajo celo samo, brez spremljave. Uživamo jo presno ali toplotno obdelano, njen okus pa se seveda najbolj izrazi, če je surova in pravkar izpuljena. Zelene liste uporabimo tudi za dekoracijo jedi.
Brez mlade čebule si težko predstavljamo piknik, saj s svojo svežino izjemno dopolni okus mesa z žara pa tudi brezmesne jedi. Zanimiva je tudi, če jo nekoliko popečemo na žaru, ni je treba začiniti, le malo jo pokapljamo z oljem. Pripravimo jo tudi v zanimivih kombinacijah, liste narežemo na od pet do deset centimetrov dolge tulce in vanje potisnemo na ozke paličice narezan sir, primeren za peko na žaru, ali pa rezine slanine in popečemo na žaru. To lahko pripravimo tudi v ponvi in ponudimo kot toplo predjed.
Brez nje ni piknika, poda se k mesnim in brezmesnim jedem.
Uporabljamo jo seveda tudi v vsakdanji kuhinji. Liste sesekljamo kot drobnjak in jih zmešamo v različne namaze, na primer skutne, zelenjavne in namaze iz stročnic, lahko tudi v zaseko. Naložimo jih v sendvič in potresemo po sveži pisani solati. Potresemo jih po juhah ali omakah, čisto na koncu, ko je jed že kuhana, jo dodamo k rižoti ali testeninam. Podobno lahko uporabimo sveže čebulice, lahko pa z njimi nadomestimo šalotko, ki je med čebulami še posebno cenjena.
Tako kot vsaka druga čebula tudi mlada v ustih pusti močan okus in zadah, ki utegne biti neprijeten za okolico. Zato po obroku prežvečimo vejico peteršilja (in si potem še umijemo zobe).