Mlade zanima joga
Tako v živo kot po spletu so se kar razmnožile številne skupinske vadbe, a kljub temu joga ohranja prav posebno mesto med njimi. Pa ne le kot telovadba, ampak kot zanesljiva pot do dobrega počutja, čustvenega ravnovesja, sprostitve in umirjenosti.
Primerna za vsakogar
»Verjetno se strinjate, da nekaj, kar je brez učinka in ne deluje, ne more dolgoročno obstati, kajne?« odločno pove Tadeja Rajer, mag. farm. in učiteljica joge. »Skoraj ni več mesta ali vasi, kjer ne bi bilo možno vaditi joge, kar kaže na njeno priljubljenost. V zadnjem času se je vadba preselila tudi na medmrežje in postala še dostopnejša. Namen joge je predvsem splošno dobro počutje in ohranjanje telesnega, čustvenega in mentalnega zdravja, torej veliko več kot le fit telo. Rada se pošalim, da je čvrsto telo koristen stranski učinek vadbe joge, nikakor pa ne njen glavni namen. V zadnjem času opažam, da tudi vse več mladih ljudi zanima joga, kar me veseli, saj je naložba v poznavanje sebe in zdravje dobra za prihodnost.«
»Že ves junij potekajo brezplačne aktivnosti ob mednarodnem dnevu joge, ki ga organizirata Indijska ambasada in organizacija AYUSH, ki združuje komplementarne načine zdravljenja, med njimi ajurvedo, jogo, homeopatijo in druge. V našem centru smo v Vili Muzika proslavili jogo s petjem manter in izvedbo joga nidre, tehnike globoke sprostitve oziroma jogijskega spanja, s katero lahko odpravimo navade, ki nam ne koristijo. Druženje smo sklenili z odlično indijsko hrano, pripravljeno po receptih kulinarično-potopisne knjige o Indiji, Kurkuma in vanilja avtoric Hane in Bebe Splichal. Brezplačno vadbo smo organizirali tudi v Umagu, danes pa jo pripravljamo v atriju POU Buje,« ob današnjem mednarodnem dnevu povzame Tadeja Rajer.
Nikakor pa niso fizične koristi joge zanemarljive, med vadbo namreč mišice krepimo in raztezamo, torej ohranjamo ravnovesje med napetostjo in sproščenostjo. »Z določenimi položaji delujemo tudi na fascijo – vezivo, ki ovija mišice, kar dodatno regenerira in pripomore k prožnosti, česar samo s fizično aktivnostjo ne dosežemo.
»Izbira ustrezne prehrane je izjemnega pomena za naše zdravje, kar lahko potrdim ne le kot učiteljica joge, temveč tudi kot homeopatinja. Vrsto težav lahko z ustrezno prehrano celo pozdravimo. Tradicionalno je jogijska prehrana brezmesna. Po kakovosti naj bi bila hrana satvična (sattva pomeni ravnovesje), takšna, ki harmonizira um, kar olajša izvajanje joge, zlasti meditacijo. Vrsta prehranjevanja sicer ni pogoj za uspešno vadbo, se pa pogosto zgodi, da se z jogo samodejno spremeni, saj se naučimo prisluhniti potrebam telesa. Ko so telo, um in duh povezani, se ne sprašujemo več, ali je čas za jogo, z jogo enostavno živimo. Lepo se dopolnjuje tudi z ajurvedo, tradicionalnim medicinskim sistemom, ki vključuje nasvete glede prehrane, zlasti ko so prisotne zdravstvene težave,« še pojasni Rajerjeva.
Če je vadba prilagojena posamezniku, je zares primerna za vsakogar, sploh če je učitelj dovolj izkušen in vadbo prilagodi. Glede na posameznika in njegovo psihofizično stanje je treba izbrati ustrezno zvrst joge, denimo bolj dinamično, statično, sproščujočo ali meditativno. Pri poškodbah in določenih bolezenskih stanjih se joga ne izvaja oziroma jo lahko izvajamo zgolj prilagojeno,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da je z jogo mogoče prebroditi marsikatero čustveno stisko, vadba pa usklajuje tudi delovanje notranjih organov, harmonizira čustva, krepi imunski sistem in poveča nivo energije: »Z redno vadbo okrepimo, regeneriramo in sprostimo telo, kar prispeva k varovanju zdravja oziroma podpre proces zdravljenja. Umirjamo um, izboljšujemo zbranost ter spanje. Z različnimi tehnikami joge si lahko uspešno pomagamo pri premagovanju bolezni kot tudi pri obvladovanju občutkov osamljenosti, izoliranosti, zapuščenosti, strahu ali stresa, z jogo milimo tudi posledice v pokoronskem obdobju, tako bolezenske kot čustvene.«
Z redno vadbo okrepimo, regeneriramo in sprostimo telo, kar pomaga tudi v procesu zdravljenja.
Začetniki naj v svet joge vstopajo postopoma in počasi ter predvsem pod strokovnim vodstvom, svetuje Rajerjeva in polaga na srce vsakomur, naj se med vadbo opazuje in vztraja: »Na začetku je pri vadbi položajev najbolj pomembno, da se osvoji zaporedje gibov, opazovanje in usklajevanje z dihanjem pa se razvijeta postopno. Zlato vodilo naj bo nenasilje: izvajanje položajev nežno, z ljubeznijo do lastnega telesa, brez bolečin.«
Z vadbo je mogoče prebroditi marsikatero čustveno stisko, usklajuje tudi delovanje notranjih organov, harmonizira čustva, krepi imunski sistem in poveča nivo energije.
