KOKOS
Mleko, kosmiči ali moka
Tudi pri nas lahko kupimo kokosove orehe, a le malokdo ve, kako naj se jih loti.
Odpri galerijo
V kulinariki uporabljamo predvsem kokosovo moko in kosmiče. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Tudi če niste ljubitelj kokosa, se vam ob kroglicah rafaelo najbrž pocedijo sline. Snežno beli kokosovi kosmiči dajo smetanasti kremi čaroben okus, ki se mu je težko upreti. Kokos v mnogo različicah je vse prej kot le posip po pregrešno dobrih sladicah. Pravzaprav gre za izjemno zdravo živilo, ki je bilo cenjeno že v starih civilizacijah.
Kokos raste na palmah, ki dosežejo tudi do 30 metrov višine, krasijo pa jih listi, ki so lahko dolgi neverjetnih pet metrov. Na eni palmi naenkrat zrase do osemdeset orehov, ki dosežejo težo do treh kilogramov. Kokosova palma je dolgoživo drevo, saj dočaka tudi sto let, na vrhu rodnosti je do petdesetega leta. Raste v tropskem podnebju in je pomembna gospodarska rastlina.
Užitni plodovi so kokosovi orehi, veliki za dve moški pesti; varuje jih trda rjava lupina, ki je res ni enostavno prerezati. V notranjosti sta belo meso, ki je prav tako trdo, in bistra tekočina, kokosova voda. Pri starejših plodovih tekočina postaja vse bolj mlečna, zato ji rečemo tudi kokosovo mleko. Če hočemo oreh razrezati, se ga lotimo po pameti, ne zgolj z močjo. Če natančno pogledamo lupino, ima tri nakazane vdolbine, kot dve očesi in usta, kjer je mehkejša, in tam jo predremo z nožem ali izvijačem, potem pa je ni težko razkosati. Prav zaradi teh vdolbin, zaradi katerih oreh spominja na glavo, so mu španski zavojevalci dali ime coco, kar pomeni opičja glava.
V naši kulinariki uporabljamo predvsem kokosovo moko, ki je vse bolj popularna, saj ne vsebuje glutena, kar gre v prid ljudem, ki so nanj alergični. Dostopna je v vseh bolje založenih trgovinah z živili, v primerjavi z žitnimi mokami pa je nekoliko dražja, za kilogram je treba odšteti okoli pet evrov.
Z malo truda jo lahko pripravimo tudi sami, meso kokosovega oreha preprosto zmeljemo in posušimo. Uporabljamo jo kot preostale vrste moke, za pripravo kruha, tort, peciva in podobno, tako da k običajni moki primešamo do 25 odstotkov kokosove. Zakaj ne bi poskusili kokosovega kruha? Priljubljene so kokosove mrvice, s katerimi potresemo sladice, na primer rafaelo iz našega uvoda.
Sicer pa lahko kupimo še kokosovo olje in kokosovo mast, s katerima lahko nadomestimo druga rastlinska olja. Za osnovo omakam uporabimo kokosovo mleko, ki je lahko v veganski kuhinji odličen nadomestek za smetane živalskega izvora.
V kulinariki uporabljamo predvsem kokosovo moko in kosmiče. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Kokos raste na palmah, ki dosežejo tudi do 30 metrov višine, krasijo pa jih listi, ki so lahko dolgi neverjetnih pet metrov. Na eni palmi naenkrat zrase do osemdeset orehov, ki dosežejo težo do treh kilogramov. Kokosova palma je dolgoživo drevo, saj dočaka tudi sto let, na vrhu rodnosti je do petdesetega leta. Raste v tropskem podnebju in je pomembna gospodarska rastlina.
V kulinariki uporabljamo predvsem kokosovo moko, ki je vse bolj popularna, saj ne vsebuje glutena.
Užitni plodovi so kokosovi orehi, veliki za dve moški pesti; varuje jih trda rjava lupina, ki je res ni enostavno prerezati. V notranjosti sta belo meso, ki je prav tako trdo, in bistra tekočina, kokosova voda. Pri starejših plodovih tekočina postaja vse bolj mlečna, zato ji rečemo tudi kokosovo mleko. Če hočemo oreh razrezati, se ga lotimo po pameti, ne zgolj z močjo. Če natančno pogledamo lupino, ima tri nakazane vdolbine, kot dve očesi in usta, kjer je mehkejša, in tam jo predremo z nožem ali izvijačem, potem pa je ni težko razkosati. Prav zaradi teh vdolbin, zaradi katerih oreh spominja na glavo, so mu španski zavojevalci dali ime coco, kar pomeni opičja glava.
Kokosov oreh ima res trdo lupino.
V naši kulinariki uporabljamo predvsem kokosovo moko, ki je vse bolj popularna, saj ne vsebuje glutena, kar gre v prid ljudem, ki so nanj alergični. Dostopna je v vseh bolje založenih trgovinah z živili, v primerjavi z žitnimi mokami pa je nekoliko dražja, za kilogram je treba odšteti okoli pet evrov.
Z malo truda jo lahko pripravimo tudi sami, meso kokosovega oreha preprosto zmeljemo in posušimo. Uporabljamo jo kot preostale vrste moke, za pripravo kruha, tort, peciva in podobno, tako da k običajni moki primešamo do 25 odstotkov kokosove. Zakaj ne bi poskusili kokosovega kruha? Priljubljene so kokosove mrvice, s katerimi potresemo sladice, na primer rafaelo iz našega uvoda.
Kokosova palma
Sicer pa lahko kupimo še kokosovo olje in kokosovo mast, s katerima lahko nadomestimo druga rastlinska olja. Za osnovo omakam uporabimo kokosovo mleko, ki je lahko v veganski kuhinji odličen nadomestek za smetane živalskega izvora.
