Mleko za super dan, zajtrk bi moral postati naša dobra navada

Strokovnjaki pravijo, da bi morali vsi zajtrkovati, zajtrk bi moral postati naša dobra navada. Kot prvi obrok dneva zbudi prebavo. Ne prebavljamo samo tistega, kar smo pojedli za zajtrk, ampak tudi porabljamo zaloge. Znano je, da naj bi redno zajtrkovanje prispevalo k zmanjšanemu indeksu telesne mase in tudi boljšim miselnim funkcijam, hkrati nam da energijo, da lažje začnemo dan.

Če zjutraj ne jemo, se spopadamo s pomanjkanjem energije in padcem zbranosti, kar je zlasti pomembno za otroke, dijake in študente. Nekatere raziskave so pokazale, da čez dan pojemo manj prigrizkov, če zajtrkujemo, torej tako skrbimo tudi za zdravo težo.

Pomembno je, da izberemo kakovostna in hranljiva živila, poudarjajo organizatorji letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki poteka pod sloganom Zajtrk z mlekom – super dan. Včeraj so 86.000 otrokom v vrtcih ter 200.000 otrokom v osnovnih šolah ter vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami za zajtrk postregli s tradicionalnimi živili, ob mleku še med, maslo, kruh in jabolka oziroma drugo sadje lokalnega izvora.

Ta projekt je zelo pomemben tudi za zaposlene v šolstvu, je povedala Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo ter izpostavila vzgojno-izobraževalni vidik, skozi katerega otroci spoznavajo pomen lokalno pridelane hrane, kmetijstva, zajtrkovanja in zdravega prehranjevanja. Od leta 2011 je bilo v vrtcih in osnovnih šolah postreženih več kot 2,5 milijona tradicionalnih slovenskih zajtrkov.

Projekt, pri katerem danes sodeluje 14 vladnih in nevladnih organizacij (prvega so izvedli na pobudo Čebelarske zveze Slovenije), odlično prispeva k ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane, je ob dogodku povedal predsednik Zveze podeželske mladine Slovenije Janez Rakovec. »Slovenska hrana je zdrava in kakovostna, še posebno če je lokalno pridelana,« dodaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in še, da s kupovanjem lokalno pridelane hrane podpiramo naše kmete, zahvaliti pa se moramo tudi naši živilskopredelovalni industriji, ki te izdelke predela.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da tradicionalni slovenski zajtrk dviguje zavest o pomenu zajtrkovanja. Prvi dnevni obrok zaužije približno polovica otrok v starosti okoli 12. leta, med srednješolci jih zajtrkuje le še slaba tretjina.

Da je projekt vsekakor treba dograditi, pa pravijo pri Čebelarski zvezi Slovenije, kjer na slovensko vlado naslavljajo pobudo, da bi dan za zajtrk razširili na ves teden. Kot je dejal predsednik zveze Boštjan Noč, bi petek lahko ostal dan za tradicionalni slovenski zajtrk, preostali dnevi v tednu pa bi bili lahko namenjeni drugim obrokom, ko bi na jedilnike lahko uvrstili tudi druga značilna slovenska živila.