Mojca o zahrbtni bolezni: Raka si nisem izbrala sama

Decembra 2014 sem prvič zatipala bulico v desni dojki. Z mamo sva se pogovarjali o očetu, ki je bil že dlje v bolnišnici v kritičnem stanju. Zaradi skrbi in usklajevanja z obiski sem na to bulico za dober mesec enostavno pozabila,« pripoveduje Mojca Kos Kozjak iz Srednjega Doliča pri Mislinji. Januarja naslednje leto, ko se je situacija z očetom umirila in se je življenje počasi vrnilo v ustaljene tire, je na dojki spet začutila trdo gmoto, majhno kot grah, nebolečo, zato se je v njej sprožil rdeči alarm.

»Možu Robiju sem rekla, da čutim, da je nekaj zelo narobe. Šla sem v samoplačniško ambulanto radiologa dr. Mladena Malinarja v Vojniku, saj sem želela takoj izvedeti, pri čem sem.« Diagnostične preiskava je pokazala, da bi lahko šlo za raka dojke, zato jo je zdravnik napotil na histološko biopsijo tumorja na Onkološki inštitut (OI) v Ljubljano, kjer so njegovo domnevo tudi potrdili.

»Ko mi je kirurg z OI dejal, da je izvid pozitiven, sem se v ambulanti enostavno zlomila. Začela sem jokati in le s težavo spremljala, ko mi je razlagal, kako bova naredila načrt, da bom najprej imela operacijo, nato pa bodo določili še nadaljnje terapije. V glavi mi je rojila le ena misel, ali bom sploh dočakala 40 let,« potrditev diagnoze opiše danes 41-letna Mojca, ki je zbolela pri 36. Ob tem še pove, da se ji je, ko je prvič prišla na OI, vse skupaj zdelo precej grozno, ker ni vedela, ne kod ne kam. Danes, ko na vse gleda z odmikom, pa ugotavlja, da je kljub preobremenjenosti zaposlenih to ustanova, kjer pomagajo in skrbijo za to, da bi pacientom čim bolj olajšali življenje.
 

Zdravljenje in ozdravitev

Po prvem šoku, pravi, se je vse dogajalo zelo hitro. Najprej je dobila kup navodil, kaj vse mora narediti pred operacijo. »V 14 dneh od potrjene diagnoze sem bila operirana, izrezali so mi bulico in povedali, da gre za 100-odstotni hormonsko odvisni rak dojke, ki ga imajo sicer tri četrtine vseh bolnic z rakom dojke. Odločili so se, ne glede na to, da sem zbolela zelo mlada, da kemoterapije ne bom imela, nujnih pa je bilo 30 obsevanj in zdravljenje z zdravili,« potek zdravljenja opiše Mojca, ki je ne glede na zaskrbljenost in mešane občutke zaupala zdravnikom, da ji bo predlagano zdravljenje pomagalo. In ji tudi je.


»Ne glede na številne stranske učinke, od pridobljenih kilogramov, utrujenosti, zatekanja ter najbolj motečih vročičnih oblivov, tudi zaradi umetne menopavze, v kateri sem, sem se z boleznijo spoprijela na neki svoj, pozitiven način,« pravi Kos Kozjakova in dodaja, da si nihče sam ne izbere, da bo zbolel. Je pa zelo pomembno, da ostajaš pozitiven in se predvsem zavedaš, da lahko kljub bolezni še naprej živiš kakovostno.
 

Pomembna je podpora

Pravi še, da je pri zdravljenju zelo pomembna podpora. Njej so bili v veliko pomoč mož, družina in ožji prijatelji. Prav tako je imela razumevanje v podjetju, kjer dela. »Še vedno mi veliko pomeni sporočilo ali klic, ko ti nekdo sporoči, da misli nate, ti pošlje pozitivno energijo ali pa samo zaželi lep dan,« pravi Mojca in dodaja, da ji je po diagnozi zelo pomagala tudi sekcija mladih bolnic pri Evropi Donni, katere članica je tudi sama. Deluje v skupini na facebooku Mlade borke proti raku dojk, kjer se združujejo ženske, ki so zbolele pred 40. letom.

»Nisem pretirano aktivna, saj je včasih težko ob službi. Vendar vsak oktober oblečem drevo v Mislinji in Vitanju. Letos sem 26. septembra organizirala tudi pohod Mislinja–Dolič–Mislinja v okviru največjega evropskega športnega dogodka za ozaveščanje o zdravju žensk,« pove Mojca, ki si želi, da bi bilo več dogodkov o ozaveščanju tudi na Koroškem, ne le v osrednji Sloveniji, saj se jih bolnice od drugod le stežka udeležijo.


»Čeprav se še vedno zdravim, živim normalno. Raka nimam več in upam, da tako ostane za zmeraj. Ženskam, ki se spopadajo s tem, sporočam, naj ne obupajo ob diagnozi, ker to ne pomeni konec. Naj se borijo, ne pomišljajo prositi za pomoč, povejo na glas, kaj potrebujejo, da jim bo lažje. Predvsem pa naj mislijo nase in postanejo pozitivno egoistične,« sporoča Mojca Kos Kozjak.