Motnja gibanja in drže: terapije izboljšajo stanje
Cerebralna paraliza (CP) nastane zaradi poškodbe ali nenormalnosti v razvoju možganov, včasih se pojavi že pri zarodku. Posledice so okrnjen nadzor gibanja, vzravnane drže in ravnotežja. Poškodba oziroma nenormalnost možganov je nepopravljiva, invalidnosti, ki so posledice tega stanja, pa trajne. Motnja ni progresivna, kar pomeni, da z leti ne napreduje. CP se lahko kaže v lažji obliki, ko ima oseba denimo le blage težave s hojo, do težjih oblik, ko oseba za življenje potrebuje posebne pripomočke in vseživljenjsko nego. Zdravila za CP ni, je pa motnjo mogoče lajšati z zdravili in podpornimi terapijami. Skozi čas se lahko težave z gibanjem spreminjajo.
Med simptomi so med drugim slaba mišična koordinacija, toge ali napete mišice, pretirani refleksi, tresavica in neželeni gibi, težave z določenimi gibi, denimo zapenjanjem gumbov. Od 30 do 50 odstotkov oseb s CP ima motnje v duševnem razvoju, polovica jih trpi za epileptičnimi motnjami.
Pogosto imajo težave z vidom, govorom, nekateri se slinijo, ker ne morejo nadzorovati mišic v grlu, ustih in jeziku. Možen zaplet je tudi inkontinenca. Otroci s CP pogosto zaostajajo v rasti in razvoju, trpijo za hipotonijo ali hipertonijo. Včasih se pri gibanju nenavadno nagibajo na eno stran. Tveganje za CP sta denimo mamin visok pritisk med nosečnostjo in pomanjkanje kisika v zarodkovih možganih. V številnih primerih je vzrok neznan. Na možnost CP moramo biti pozorni, če ima novorojenček premajhno porodno težo, se prezgodaj rodi ali kadar gre za porod dvojčkov, trojčkov. Nevarne so infekcije med nosečnostjo, denimo toksoplazmoza ali rdečke, prav tako izpostavljenost strupenim snovem in težave s ščitnico.
Motnjo je mogoče lajšati z zdravili in podpornimi terapijami.
Terapije izboljšajo stanje
Ločimo štiri tipe cerebralne paralize: spastično, diskinetično, ataksično in mešano. Diagnozo zdravniki navadno postavijo do drugega leta, pri nekaterih z blago obliko pa do petega leta.
Čeprav ni ozdravljiva, terapije pogosto izboljšajo otrokove zmožnosti. Prej ko začnejo z njimi, bolj verjetno je, da bodo premagali razvojne težave. Terapije so individualne, za vsakega otroka posebej, sestavljajo pa jih gibalne terapije, terapije za razvijanje jezikovnih sposobnosti in druge. Za lajšanje napetih mišic zdravniki predpišejo zdravila. Včasih so potrebne določene ortopedske operacije ali operacije živcev. Nekaterim pomaga uporaba določenih protetičnih pripomočkov.
Najnovejše raziskave kot zdravilo za CP raziskujejo zdravljenje z matičnimi celicami. Znanstveniki upajo, da bodo lahko popravile poškodovane živce in možganska tkiva oseb, ki imajo CP. Klinične študije v ZDA proučujejo varnost in prenašanje infuzije matičnih celic iz popkovnične krvi pri otrocih s CP. Znanstveniki veliko upov polagajo tudi v pristop, ki naj bi preprečil pojav CP z nižanjem notranje telesne temperature.
Študije so pokazale, da je hipotermija učinkovita pri zdravljenju nevroloških simptomov pri pozno donošenih ali nedonošenčkih, mlajših od enega meseca, s hipoksično ishemijo (HIE), možgansko poškodbo zaradi resnega zmanjšanja oskrbe telesa s kisikom, kar lahko povzroči CP. Raziskovalci proučujejo različne načine hlajenja, da bi izboljšali možnosti preživetja in rezultate nevrorazvoja pri dojenčkih s HIE.
Od 30 do 50 odstotkov oseb s CP ima motnje v duševnem razvoju.
