RAK PROSTATE
Movember, za zdravje moških
Novembra stroka ozavešča o boleznih, ki ogrožajo predvsem moške; zaradi staranja prebivalstva gre pričakovati, da bo raka vse več
Odpri galerijo
Moški potrebujejo več spodbude, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo zdravniško pomoč, zato jim vsako leto posvetimo ves mesec ozaveščanja o nevarnih boleznih, za katere so najdovzetnejši.
Spet je na koledarju movember, november, ki je obarvan s številnimi dogodki, namenjenimi opozarjanju predvsem na raka prostate in mod, pa tudi nekatere druge oblike raka in duševne težave, o katerih moška populacija pogosto ni pripravljena spregovoriti.
Gibanje se je začelo leta 2003 v Avstraliji, od takrat pa je preraslo v globalni projekt, ki je zajel številne države, tudi Slovenijo. Vsi moški, ki so se pridružili dogajanju, svojo podporo movembru vsako leto izkazujejo tudi z brki in k temu vabijo tudi preostale. Tako je tudi letos, pa čeprav bo brke zaradi pandemije tokrat zakrivala maska! Dame, ta mesec svojim izbrancem prizanesimo z britjem in postavimo v ospredje tisto, kar je najpomembnejše: ohranjanje zdravja in ozaveščanje o preventivi ter zgodnjem prepoznavanju ključnih simptomov.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije za rakom zboli že več kot 7000 moških na leto, do svojega 75. leta starosti pa bo za njim zbolel kar eden od dveh dečkov, rojenih leta 2011. Ogroženost z rakom se s starostjo povečuje; do 20. leta starosti je raka malo, manj kot odstotek vseh novih primerov je v tej starostni skupini, a ker se slovensko prebivalstvo v povprečju stara, je mogoče pričakovati, da bo novih primerov vse več. Najpogostejši je rak prostate, ki ga vsako leto v Sloveniji odkrijejo pri 1500 moških, več kot dve tretjini bolnikov sta starejši od 65 let.
Število obolelih je iz leta v leto večje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA, torej preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena. V dobri tretjini primerov tako postavljene diagnoze rak nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav, torej bolezni sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali. A znanost žal še ne zna napovedati, kateri primer bo napredoval in kateri ne, zato se moški pogosteje odločajo za operacijo.
Za raka prostate so sicer dovzetnejši moški, ki imajo bližnjega sorodnika s to boleznijo, bolj ogroženi pa so tudi tisti, pri katerih je sorodnica zbolela za rakom dojke kot posledico spremenjenega gena BRCA 2. Dejavniki tveganja so še starost nad 65 let, prehrana z veliko maščobami, čezmerna telesna teža in pomanjkanje telesne dejavnosti.
Ne pozabimo, pandemija neizprosno terja davek tako rekoč na vseh področjih našega življenja in delovanja, mnogi so ostali brez službe in prihodka, številni so zaradi bolezni izgubili najbližje ali pa zaradi omejitev gibanja stike ohranjajo le na daljavo, stresu in negotovosti smo izpostavljeni bolj kot kdaj prej.
Varovanje duševnega zdravja je tako zdaj izjemnega pomena, zato bodimo pozorni na duševne stiske bližnjih in jih spodbudimo k pogovoru. Moški se, denimo, drugače odzivajo na depresijo in so bolj nagnjeni k iskanju tolažbe, denimo z zlorabo substanc, kakor konstruktivne rešitve.
Spet je na koledarju movember, november, ki je obarvan s številnimi dogodki, namenjenimi opozarjanju predvsem na raka prostate in mod, pa tudi nekatere druge oblike raka in duševne težave, o katerih moška populacija pogosto ni pripravljena spregovoriti.
Več kot 7000 obolelih na leto
Gibanje se je začelo leta 2003 v Avstraliji, od takrat pa je preraslo v globalni projekt, ki je zajel številne države, tudi Slovenijo. Vsi moški, ki so se pridružili dogajanju, svojo podporo movembru vsako leto izkazujejo tudi z brki in k temu vabijo tudi preostale. Tako je tudi letos, pa čeprav bo brke zaradi pandemije tokrat zakrivala maska! Dame, ta mesec svojim izbrancem prizanesimo z britjem in postavimo v ospredje tisto, kar je najpomembnejše: ohranjanje zdravja in ozaveščanje o preventivi ter zgodnjem prepoznavanju ključnih simptomov.
Oblike rakaMed najpogostejše oblike raka pri moških prištevamo še kožnega raka, pri katerem je velika večina primerov nemelanomskega, raka debelega črevesa in danke, za katerim vsako leto zboli več kot tisoč moških, po večini starejših od 60 let, in pljučnega raka, ki doleti okoli 800 moških, vsako leto pa jih je manj, saj jih vse več ne kadi oziroma opušča kajenje. Pri ženskah pa se, skrb vzbujajoče, število primerov pljučnega raka povečuje, predvsem po 55. letu starosti, kažejo podatki.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije za rakom zboli že več kot 7000 moških na leto, do svojega 75. leta starosti pa bo za njim zbolel kar eden od dveh dečkov, rojenih leta 2011. Ogroženost z rakom se s starostjo povečuje; do 20. leta starosti je raka malo, manj kot odstotek vseh novih primerov je v tej starostni skupini, a ker se slovensko prebivalstvo v povprečju stara, je mogoče pričakovati, da bo novih primerov vse več. Najpogostejši je rak prostate, ki ga vsako leto v Sloveniji odkrijejo pri 1500 moških, več kot dve tretjini bolnikov sta starejši od 65 let.
Število obolelih je iz leta v leto večje tudi zaradi strogega upoštevanja izvida testa PSA, torej preseganja mejne ravni za prostato specifičnega antigena. V dobri tretjini primerov tako postavljene diagnoze rak nikoli ne napreduje in ne povzroči pomembnejših kliničnih težav, torej bolezni sploh ne bi odkrili, če je ne bi iskali. A znanost žal še ne zna napovedati, kateri primer bo napredoval in kateri ne, zato se moški pogosteje odločajo za operacijo.
Pomembno tudi duševno zdravje
Za raka prostate so sicer dovzetnejši moški, ki imajo bližnjega sorodnika s to boleznijo, bolj ogroženi pa so tudi tisti, pri katerih je sorodnica zbolela za rakom dojke kot posledico spremenjenega gena BRCA 2. Dejavniki tveganja so še starost nad 65 let, prehrana z veliko maščobami, čezmerna telesna teža in pomanjkanje telesne dejavnosti.
Svojo podporo movembru vsako leto izkazujejo tudi z brki.
Ne pozabimo, pandemija neizprosno terja davek tako rekoč na vseh področjih našega življenja in delovanja, mnogi so ostali brez službe in prihodka, številni so zaradi bolezni izgubili najbližje ali pa zaradi omejitev gibanja stike ohranjajo le na daljavo, stresu in negotovosti smo izpostavljeni bolj kot kdaj prej.
Varovanje duševnega zdravja je tako zdaj izjemnega pomena, zato bodimo pozorni na duševne stiske bližnjih in jih spodbudimo k pogovoru. Moški se, denimo, drugače odzivajo na depresijo in so bolj nagnjeni k iskanju tolažbe, denimo z zlorabo substanc, kakor konstruktivne rešitve.