COVID IN MOŽGANI
Možgani v megli
Virus covida-19 lahko vpliva na slabšo prekrvitev možganov, zaradi česar je njihova oskrba s kisikom slabša; poveča se tveganje za upad miselnih sposobnosti in za razvoj demence.
Odpri galerijo
Covid-19 na različne načine vpliva na naše zdravje, zdaj že dobro vemo, da njegovo delovanje ni omejeno zgolj na dihala, tudi na možgane vpliva. Kako točno virus ali njegovi delci prodrejo v možgane, še ni povsem jasno, vstopi lahko prek vohalnega sistema, razlaga prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., iz Enote za psihogeriatrijo, UKC Maribor, zato ni presenetljivo, da je eden od prvih simptomov izguba voha. Virus lahko vstopi v osrednje živčevje in predstavlja nevarnost za okužbo možganov.
Pri nekaterih lahko virus povzroči težave, ki trajajo še dolgo po preboleli okužbi: lahko so utrujeni, pojavijo se lahko šibkost v mišicah, bolečina v sklepih, težave s spanjem, glavobol, občutek tiščanja za prsnico in prehiter srčni utrip. Pojavljajo se lahko težave s strjevanjem krvi, celo izpadanje las, neješčnost, težave pri požiranju, Murščeva pa opozarja še na eno resno težavo – upad kognitivnih funkcij oziroma miselnih sposobnosti.
Težave z zbranostjo in spominom, s katerimi se ljudje po prebolelem covidu-19 pogosto soočajo, imenujemo možganska megla. Razlogi za to so številni, najverjetnejši pa so slabša oskrba s kisikom med prebolevanjem okužbe in povišani vnetni faktorji. Posamezniki opažajo nezbranost, težave pri orientaciji, osredotočenosti, kratkoročnem spominu, presojanju, razmišljanju ali sposobnosti odločanja ter učenja novega.
Pokovidni sindrom ima približno tretjina ljudi, ki so preboleli covid-19. Razvije se lahko tako po blagi obliki bolezni kot pri bolnikih, ki so se zdravili v bolnišnici; pri slednjih se pojavi v približno 85 odstotkih primerov. Majska raziskava je pokazala, da je imelo v Sloveniji 17 odstotkov odraslih, ki so preboleli covid-19, težave s pomnjenjem in koncentracijo še en mesec po ozdravitvi.
Če opazite upad miselnih sposobnosti, denimo zmanjšanje zbranosti, uhajanje misli, slabše pomnjenje, pomanjkanje osredotočenosti in pozabljanje, za možgane poskrbite z zdravim načinom življenja: pomembni so redno gibanje, umovadba ter prehrana, bogata z antioksidanti. Antioksidativno deluje tudi izvleček listov ginka bilobe, ki izboljša prekrvitev in oskrbo možganov s kisikom ter pozitivno vpliva na možganske celice. To je tudi pri težavah po prebolelem covidu-19 dobrodošla podpora zdravju možganov.
Prek različnih mehanizmov lahko vpliva tudi na njihovo slabšo prekrvitev, zaradi česar je slabša njihova oskrba s kisikom. Poveča se tveganje za upad miselnih sposobnosti in razvoj demence. Že po blagi okužbi se možgani postarajo za več let, opozarja prim. Murščeva.
Pri nekaterih lahko virus povzroči težave, ki trajajo še dolgo po preboleli okužbi: lahko so utrujeni, pojavijo se lahko šibkost v mišicah, bolečina v sklepih, težave s spanjem, glavobol, občutek tiščanja za prsnico in prehiter srčni utrip. Pojavljajo se lahko težave s strjevanjem krvi, celo izpadanje las, neješčnost, težave pri požiranju, Murščeva pa opozarja še na eno resno težavo – upad kognitivnih funkcij oziroma miselnih sposobnosti.
17 odstotkov odraslih Slovencev, ki so ga preboleli, je imelo težave s pomnjenjem in koncentracijo še en mesec po ozdravitvi.
Težave z zbranostjo in spominom, s katerimi se ljudje po prebolelem covidu-19 pogosto soočajo, imenujemo možganska megla. Razlogi za to so številni, najverjetnejši pa so slabša oskrba s kisikom med prebolevanjem okužbe in povišani vnetni faktorji. Posamezniki opažajo nezbranost, težave pri orientaciji, osredotočenosti, kratkoročnem spominu, presojanju, razmišljanju ali sposobnosti odločanja ter učenja novega.
Pokovidni sindrom ima približno tretjina ljudi, ki so preboleli covid-19. Razvije se lahko tako po blagi obliki bolezni kot pri bolnikih, ki so se zdravili v bolnišnici; pri slednjih se pojavi v približno 85 odstotkih primerov. Majska raziskava je pokazala, da je imelo v Sloveniji 17 odstotkov odraslih, ki so preboleli covid-19, težave s pomnjenjem in koncentracijo še en mesec po ozdravitvi.
Že po blagi okužbi se postarajo za več let.
Če opazite upad miselnih sposobnosti, denimo zmanjšanje zbranosti, uhajanje misli, slabše pomnjenje, pomanjkanje osredotočenosti in pozabljanje, za možgane poskrbite z zdravim načinom življenja: pomembni so redno gibanje, umovadba ter prehrana, bogata z antioksidanti. Antioksidativno deluje tudi izvleček listov ginka bilobe, ki izboljša prekrvitev in oskrbo možganov s kisikom ter pozitivno vpliva na možganske celice. To je tudi pri težavah po prebolelem covidu-19 dobrodošla podpora zdravju možganov.