Možganska kap: pomembni napotki, da do nje ne pride
Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdravo življenje; pomembne so tudi redne kontrole dejavnikov tveganja, zlasti krvnega tlaka.
Odpri galerijo
Možganska kap lahko povzroči hudo invalidnost, ki bolnikom in svojcem bistveno spremeni kakovost življenja.
Možgansko kap vsak dan utrpi več kot deset Slovencev. Najpogosteje se zgodi v domačem okolju, bistvena je hitra pomoč, zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center, pravijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, katerega predsednik prim. Matija Cevc, dr. med., poudarja, da je najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika.
»To se tudi v času epidemije covida-19 kaže kot zelo pomemben dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje postavi po robu virusu in njegovemu učinku na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja.« Pri preventivi so zelo pomembne tudi redne kontrole dejavnikov tveganja, kot je kontrola krvnega tlaka, krvne maščobe, krvnega sladkorja ter srčnega utripa.
Znake možganske kapi najbolj zanesljivo prepoznamo z besedo GROM: G predstavlja govor, ki je ob možganski kapi prizadet; R predstavlja roko, saj je značilna delna ali popolna ohromelost ene roke, ki je oboleli ne morejo dvigniti ali odročiti. Sledi O, obraz, kap je namreč mogoče prepoznati tudi po asimetriji obraza – povesi se ustni kot; M predstavlja minuto – ob možganski kapi šteje vsaka minuta, hitra pomoč namreč omili posledice za bolnike.
Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen, samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. V Evropi jo utrpi okoli 780.000 ljudi oziroma vsako minuto eden. Možganska kap lahko povzroči tudi hudo invalidnost, ki bolnikom in svojcem bistveno spremeni kakovost življenja, smrtnost je po njej visoka.
V zadnjih 20 letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe. V 90. letih prejšnjega stoletja se je začela množično uvajati intravenska tromboliza, s katero so lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. »Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa večinoma nismo mogli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja,« pravi specialist nevrolog Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo in Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Od takrat se je invalidnost bolnikov zmanjšala, padla je umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Rigler je poudaril, da je glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, čas, torej kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laični in zdravniški javnosti uspe prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje.
V zadnjih 20 letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe.
»To se tudi v času epidemije covida-19 kaže kot zelo pomemben dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje postavi po robu virusu in njegovemu učinku na telo: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja.« Pri preventivi so zelo pomembne tudi redne kontrole dejavnikov tveganja, kot je kontrola krvnega tlaka, krvne maščobe, krvnega sladkorja ter srčnega utripa.
Eden od pomembnih dejavnikov tveganja za možgansko kap je visok krvni tlak, zato je pomembno, da ga redno spremljamo in ukrepamo, če so njegove vrednosti zvišane. Ker trenutno zaradi splošnih omejitev ob epidemiji covida-19 spremljanje in merjenje krvnega tlaka ni mogoče v lekarnah, je še toliko bolj pomembno, da bolniki s hipertenzijo doma poskrbijo za redno merjenje, pravi nacionalna koordinatorica Farmacevtske skrbi pri hipertenziji Lekarniške zbornice Slovenije mag. Ivanka Brus. »Pri meritvah krvnega tlaka doma velja, da so normalne vrednosti sistoličnega krvnega tlaka pod 135 mm Hg in diastoličnega pod 85 mm Hg. Pol ure pred merjenjem ne jejte, ne pijte in ne kadite. Med meritvijo ne govorite in bodite čim bolj sproščeni. Krvni tlak izmerite dvakrat zapored z eno- do dvominutnim presledkom, še posebno če so izmerjene vrednosti zvišane. Po vsaki meritvi zapišite vrednost sistoličnega in diastoličnega tlaka ter srčnega tlaka, datum in čas meritve ter morebitne posebnosti.«
Znake možganske kapi najbolj zanesljivo prepoznamo z besedo GROM: G predstavlja govor, ki je ob možganski kapi prizadet; R predstavlja roko, saj je značilna delna ali popolna ohromelost ene roke, ki je oboleli ne morejo dvigniti ali odročiti. Sledi O, obraz, kap je namreč mogoče prepoznati tudi po asimetriji obraza – povesi se ustni kot; M predstavlja minuto – ob možganski kapi šteje vsaka minuta, hitra pomoč namreč omili posledice za bolnike.
Učinkovito zdravljenje
Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen, samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. V Evropi jo utrpi okoli 780.000 ljudi oziroma vsako minuto eden. Možganska kap lahko povzroči tudi hudo invalidnost, ki bolnikom in svojcem bistveno spremeni kakovost življenja, smrtnost je po njej visoka.
V zadnjih 20 letih so se na področju zdravljenja ishemične možganske kapi zgodile izjemne spremembe. V 90. letih prejšnjega stoletja se je začela množično uvajati intravenska tromboliza, s katero so lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. »Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večjih pa večinoma nismo mogli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja,« pravi specialist nevrolog Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo in Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Ob možganski kapi šteje vsaka minuta, hitra pomoč omili posledice.
Od takrat se je invalidnost bolnikov zmanjšala, padla je umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni. Rigler je poudaril, da je glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, čas, torej kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa, zato je pomembno, da laični in zdravniški javnosti uspe prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje.
