Možganska kap: ukrepati je treba takoj

Možgansko kap, ki je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, doživi četrtina odraslih, nedvomno pa je šokantno spoznanje, da bi lahko večino primerov preprečili z ustrezno preventivo. Že z redno telesno dejavnostjo: še eno osupljivo dejstvo opozarja, da se več kot tretjina primerov možganskih kapi zgodi zaradi pomanjkanja gibanja.

Ob letošnjem svetovnem dnevu možganske kapi, ki ji stroka tradicionalno posveča 29. oktober, so glasno poudarjali tudi, da tegoba v tretjini primerov doleti ljudi v delovno plodovitem obdobju, v najlepših letih, torej sta preventiva in pravočasno odkrivanje dejavnikov tveganja ključnega pomena. Kot rečeno, lahko že z zdravim življenjskim slogom vse od mladih nog preprečimo neželene zaplete, že z od 20 do 30 minutami gibanja petkrat na teden naredimo pomemben korak k zdravju, zato se letošnje geslo svetovnega dne glasi Pridruži se gibanju.


»Ne opuščajmo redne telesne dejavnosti, prilagodimo jo svojim možnostim in upoštevajmo higieno rok, razdaljo, nosimo maske oziroma upoštevajmo vse ukrepe NIJZ in vlade RS,« svetuje prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, iz UKC Ljubljana.
 

Visok krvni tlak je treba zdraviti

»Četrtina vseh možganskih kapi je povezana z nezdravim načinom prehranjevanja. Priporočljiva je prehrana z veliko svežega sadja in zelenjave, doma pripravljenimi, zdravimi obroki. Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je visok krvni tlak. Tega običajno ne čutimo, čutijo pa ga naše žile in srce, zato so zelo pomembne redne kontrole in pa zdravljenje, takoj ko ugotovimo, da je tlak povišan. Pomemben dejavnik tveganja je tudi nereden ritem srca oziroma atrijska fibrilacija – v takem primeru je treba obiskati zdravnika.«


Kot rečeno, možganska kap ostaja glavni vzrok invalidnosti in tretji vzrok smrtnosti v razvitem svetu, in čeprav smo Slovenke in Slovenci sorazmerno dobro ozaveščeni o prepoznavanju znakov kapi in potrebnih ukrepih, lahko svoje znanje še izboljšamo, je prepričana izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana: »Zavedati se je treba, da je mogoče v večini primerov nastanek možganske kapi preprečiti. Pri tem sta bistvena zdravljenje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in zdrav življenjski slog. Kljub vztrajnemu izobraževanju javnosti ostaja v populaciji veliko posameznikov, ki ne vedo, kakšen je njihov krvni tlak, ali takih, ki vedo za povišane vrednosti holesterola, pa se kljub temu vztrajno ogibajo dieti in zdravilom.«


Govor, Roka, Obraz, Minuta je v Sloveniji znano geslo, a ga kljub temu bolniki ali svojci še vedno ne upoštevajo vedno, še ugotavlja in opozarja na pomanjkljivo iskanje zdravniške pomoči med epidemijo: »Izkušnje s covidom-19 in možgansko kapjo iz prvega vala epidemije kažejo, da je v naše ambulante glede na običajne številke prišlo precej manj bolnikov z malo ali prehodno kapjo, pri katerih je mogoče preprečiti pojav velike, katastrofične kapi. Zdravstveni sistem kljub večjim obremenitvam še vedno deluje. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo covida-19. V urgentni situaciji je klic na 112 nujen! Zamujenega časa namreč ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku ostane za vse življenje.« Vsekakor dragocen opomnik za naporno obdobje, v katerem smo se znova znašli in ki mu konca ni mogoče napovedati.