Na dlesni radi pozabimo
Dlesen je sluznica, ki pokriva grebene spodnje in zgornje čeljusti ter zobne vratove. Je del mehkega tkiva, ki obdaja ustno votlino ter zobe in jim zagotavlja oporo. Večina dlesničnega tkiva je trdno priraščena na kost, kar ji daje večjo odpornost proti trenju. Zdrave dlesni so tako učinkovita zaščita pred poškodbami globljih tkiv, a kot kaže, se njihove dragocene vloge zavedamo mnogo premalo.
Zdrave dlesni so bledo rožnate, ne krvavijo in so čvrste na otip.
Vnetja so zelo pogosta
»Mnogo ljudi namreč pri higieni ustne votline poskrbi za zobe, na dlesni pa pozabi,« je kritična direktorica Zobozdravstvene in estetske klinike Križaj mag. Aleksandra Križaj Dumić, dr. dent. med. »Če jih ne negujemo redno, so premehke, hitro pa se lahko razvijejo tudi vnetja. Zato je pomembno, da ob ščetkanju zob umijemo tudi dlesni. Najprej zaradi higiene, da odstranimo čim več bakterij, pa tudi zato, da se utrdijo. Ob tem uporabimo tudi zobno nitko in medzobno ščetko. Tudi če paciente čaka poseg, je priporočljivo, da si dva tedna prej z mehko ščetko podrgnejo tudi dlesni.« Dlesni imajo pomembno obrambno vlogo v ustni votlini, a bolezni, ki jih lahko doletijo, so številne in neredke: »Zelo pogosto je vnetje dlesni ali gingivitis, ki je lahko tudi precej boleče. Vnetje navadno prepoznamo po rdeči barvi. Eden prvih simptomov bolezni so otečene dlesni. Pojavi se neprijeten zadah, med zobom in dlesnijo se lahko pojavi gnoj, prisotna je tudi bolečina. Najpogostejši znak je krvavitev, ki se pojavi med ščetkanjem ali nitkanjem. Zdrave dlesni so bledo rožnate, ne krvavijo in so čvrste na otip. Če vnetja ne zdravimo, se hitro lahko razširi še na druga obzobna tkiva, takrat govorimo o parodontitisu. Ta bolezen je v začetnih fazah pogosto neboleča, ko se bolečine pojavijo, pa je lahko že prepozno, da bi rešili zob.« Pri razvoju bolezni dlesni je najmočnejši dejavnik tveganja kajenje, ki povrhu še zmanjšuje možnost uspešnega zdravljenja, opozarja sogovornica: »Zelo vplivni so tudi slaba ustna higiena, hormonske spremembe, zdravila, ki razvijajo proizvodnjo sline, ta namreč pomembno ščiti dlesni, v rizični skupini so tudi bolniki s sladkorno. Tudi dednost je lahko vzrok. Če so ljudje dovzetnejši za vnetja dlesni, obstaja možnost, da bodo njihovi potomci podedovali nagnjenost k boleznim. Kljub temu je dednost vzrok za težave v zelo majhnem odstotku.«
Parodontitis je v začetnih fazah pogosto neboleč, ko pa se bolečine pojavijo, je lahko že prepozno, da bi rešili zob.
Največ lahko torej naredimo sami, in sicer predvsem z ustrezno ustno higieno ter zdravim življenjskim slogom, svetuje mag. Križaj Dumićeva: »Priporočljivo je zmanjšati vnos sladkih pijač in rafiniranega sladkorja, zobe je treba umivati vsaj dvakrat na dan. Pomembno je, da ob tem uporabljamo tudi zobno nitko, medzobne ščetke in redno obiskujemo zobozdravnika. Predvsem pa, da ščetkamo pravilno. Pravilna smer je od dlesni proti zobu. S krožnimi gibi ščetkamo zunanje in notranje ploskve zoba in prav tako dlesen ob zobu, naprej in nazaj se pomikamo pri griznih ploskvah. Tehnik ne smemo zamenjevati, če bi tehniko, ki jo uporabljamo za grizne ploskve, uporabili za čiščenje zunanjih in notranjih ploskev zob, bi umazanijo zatlačili v medzobne prostore, s tem pa si lahko poškodujemo tudi dlesni.«
