Na eni nogi kot flamingo
Preprost test, in sicer koliko časa lahko stojimo na eni nogi, je dober kazalnik našega zdravja po 50. letu, ugotavlja nedavna študija s klinike Mayo, z leti se ta seveda bistveno skrajša, a ne pri vseh enako.
Kot ugotavlja dr. Kenton Kaufman, eden od avtorjev raziskave, je »stanje na eni nogi dobro merilo našega splošnega zdravstvenega stanja, saj ravnotežje odraža usklajenost naših telesnih sistemov«. Dobro ravnotežje pomeni opravljanje vsakodnevnih aktivnosti brez strahu pred padcem, to pa izboljša kakovost življenja in omogoča bolj zdravo staranje.
Sposobnost ohranjanja ravnotežja je povezana z daljšim življenjem.
Sodelovalo je 40 udeležencev, vsi so imeli podobno zdravstveno stanje brez živčno-mišičnih posebnosti. Izkazalo se je, da se je čas, kolikor lahko posameznik stoji kot flamingo, v enem desetletju skrajšal za 2,2 sekunde na nedominantni nogi in za 1,7 sekunde na dominantni, in to pri obeh spolih.
Ravnotežje je ena ključnih sposobnosti za preprečevanje poškodb v zrelejših letih, kdor, denimo, ne more niti 5 sekund stati enonožno, je veliko bolj izpostavljen tveganju padcev. Že leta 2022 so dokazali, da je sposobnost ohranjanja ravnotežja povezana z daljšim življenjem – pri tistih, ki ne zmorejo stati enonožno 10 sekund, je tveganje smrti zaradi katerega koli vzroka večje za kar 84 odstotkov.
Vadba je nujna
Kako dolgo je dovolj dolgo? Kdor je mlajši od 69 let, naj bi zmogel na eni nogi stati 30 sekund ali več, tisti v starostni skupini od 70 do 79 let okoli 20 sekund, starejši od 80 let pa od 6 do 10 sekund. Kdor tega ne zmore, je, kot pravi profesor, je morda ogrožen zaradi težav s srcem, možgani ali živčnim sistemom, torej v večji nevarnosti za kap, demenco ali parkinsonovo bolezen, vzrok je lahko tudi uživanje močnejših zdravil.
Pri tistih, ki ne zmorejo stati enonožno 10 sekund, je tveganje smrti zaradi katerega koli vzroka večje za kar 84 odstotkov.
Ravnotežje je ena od osnovnih funkcij človeškega telesa in pogoj za samostojno vsakodnevno delovanje, opravljanje nalog in samooskrbo v zrelih letih, vpliva na hojo, oblačenje, vstajanje iz sedečega položaja, obisk trgovine … Največ škode splošni fizični pripravljenosti in seveda ravnotežju naredimo z negibanjem, vsakršna oblika vadbe je boljša kot nobena, in to v kateri koli starosti. Telo potrebuje kardiovadbo, da požene kri po telesu, vaje za moč, da lahko čim dlje ohranja mišično maso, in raztezne vaje, kamor lahko uvrstimo tudi vaje za izboljšanje ravnotežja, koordinacijo.
Vaje za ravnotežje izvajamo v bližini opore, denimo stola, pulta, stene, da se lahko primemo, ko je to potrebno, ali nam pomaga bližnji. Stojimo, najbolje bosi, v širini ramen, roke si damo na prsni koš in pokrčimo eno nogo. Po 20, 30 sekundah zamenjamo nogo. Za dodaten izziv lahko poskusimo z zaprtimi očmi. Druga vaja je prenašanje teže s prstov na pete in nazaj; stopimo torej na prste, počasi zazibamo, nato pa stopimo na pete in dvignemo prste. Ponovimo čim večkrat. To preprosto vajo lahko izvajamo kadar koli, denimo med umivanjem zob, čakanjem, da zavre voda za kavo, ali stanjem v vrsti v trgovini. Odlična je tudi hoja po (namišljeni) črti, kar lahko počnemo doma ali zunaj, v naravi.
