Na holesterol lahko vplivamo sami
Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov, ki je sestavni del vseh celičnih membran. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D. Kljub njegovi nepogrešljivi vlogi v našem telesu pa ima največkrat negativni prizvok. O njem običajno govorimo le, ko imamo »povišanega«, a ta oznaka je precej površna in pogosto slabo razumljena.
Vse do ateroskleroze
Najprej je treba ločiti med dvema vrstama holesterola. LDL je tisti slabi, škodljivi, saj se lahko začne kopičiti v žilni steni in jo s tem ožiti, kar lahko povzroči aterosklerozo, ta pa vodi do angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi ali motenj v prekrvitvi okončin in organov. HDL pa velja za dobrega, zaščitnega. Po krvi se prenaša z dobrimi lipoproteini, ki omogočajo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma.
HDL je dobri, zaščitni holesterol.
Bolezni srca in ožilja so izjemno pogoste, povzročajo jih različni dejavniki, v razvitem svetu je najpogostejši krivec ravno ateroskleroza, ki pa jo je z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje nizkokalorična in kakovostna živila, izogibanje kajenju in alkoholu ter redno gibanje, mogoče tudi preprečiti.
Za razviti svet je že kar značilno nezdravo prehranjevanje s pripravljenimi ali polpripravljenimi obroki, veliko nezdravimi maščobami in sladkorjem ter slanimi prigrizki, velika težava so tudi sladkane in gazirane pijače ter sama priprava živil, med katero premalokrat dušimo in kuhamo ter prevečkrat cvremo in pečemo. Pogosto posegamo po nezdravih prigrizkih (in se pri tem izgovarjamo na hitri življenjski tempo, ki nam menda ne dopušča časa za pripravo kakovostnih obrokov). A ravno tu, poudarjajo strokovnjaki, se pošteno motimo.
Zdrava prehrana je zelo enostavna.
Zdrava prehrana je zelo enostavna in ne zahteva dolgotrajnih postopkov v kuhinji, saj spodbuja uživanje kar se da svežih živil. Dan začnemo z ovsenimi kosmiči, lakoto v dopoldanskih urah potešimo s pestjo mandljev ali orehov, za kosilo si privoščimo lososa, popoldne se osvežimo z narezanim paradižnikom, zvečer pa se obdarimo z avokadom.
