PREBAVA

Na jedilniku naj bodo vsak dan, če želite, da bo črevesje dobro delovalo

Nepogrešljivi so probiotiki, ki jim moramo pomagati s prebiotiki.
Fotografija: Tudi fermentirana živila so izjemno dragocena za črevesje. FOTO: Marekuliasz/Getty Images
Odpri galerijo
Tudi fermentirana živila so izjemno dragocena za črevesje. FOTO: Marekuliasz/Getty Images

​Probiotiki so večini dobro znani, tudi njihova vloga, ki jo imajo pri ohranjanju ravnovesja v črevesju, absorpciji hranil in krepitvi odpornosti, a mnogi ne vedo, da tudi probiotiki potrebujejo podporo za svoje delovanje – prebiotike. Probiotiki so žive bakterije, prebiotiki pa snovi, ki jih najdemo v rastlinah in jih telo ne more prebaviti, so pa nujna in kakovostna hrana zanje.

Prebiotiki so netopne vlaknine, ki jih mikroorganizmi razgradijo in fermentirajo. Tako se spodbujata rast in razmnoževanje koristnih bakterij v črevesju, kar pripomore k vzdrževanju zdrave mikrobiote prebavnega sistema. Z uravnoteženo mikrobioto so povezane številne koristi za zdravje, zato je ključno, da na jedilnik redno uvrščamo živila, bogata s prebiotiki. Teh ni težko najti, zelo veliko jih je, denimo, v nezrelih bananah, ki so zaradi bogate vsebnosti prehranskih vlaknin odlična podpora zdravju črevesja. Tudi oves je na tem seznamu, ne nazadnje spada med najbolj zdrava žita. Je odličen vir pomembnih vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin ter odpornega škroba.

Koristni pektin

Česen je izredno hranljiv, saj poleg številnih drugih pozitivnih učinkov deluje protivnetno in skrbi za zdravje prebavil, čebula, ki vsebuje prebiotik inulin, je prav tako nepogrešljiva podpora prebavi. Še lahko ujamemo borovnice, ki so bogate s pektinom, topnimi vlakninami, ki hranijo dobre bakterije, konec poletja pa pobiramo tudi jabolka, zakladnica pektina. Pogosto moramo uživati veliko zelene zelenjave, kamor uvrščamo brokoli, ohrovt in špinačo, saj jih črevesje naravnost obožuje, v kuhanih dobrotah jih lahko odlično kombiniramo z lečo.

Za dodatno podporo organizmu uživamo tudi fermentirana živila; mikrobi v njih sicer niso probiotiki, so pa evolucijsko sorodni s probiotičnimi mikroorganizmi in imajo podobne pozitivne učinke na zdravje, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Najbolj so zastopani mlečni izdelki, med katerimi so najpomembnejše fermentirane vrste mleka, kot so jogurt, kislo mleko, kefir, zorjeni (fermentirani) siri, fermentirana sirotka in pinjenec. Ostala živila, bogata z živimi mikroorganizmi, so še fermentirana zelenjava (zelje, rdeča pesa, kumarice, olive …) in žitarice, azijske jedi (kimči) in fermentiran čaj (kombuča).

Privoščimo si jabolka. FOTO: Birdshutterb/Getty Images
Privoščimo si jabolka. FOTO: Birdshutterb/Getty Images

Ob pestri in uravnoteženi prehrani dodajanje probiotikov v obliki dopolnil ni smiselno, vsekakor pa se pred vsako uporabo posvetujemo s strokovnjakom. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije