OPOZORILO
Na kaj opozarja zgodnje sivenje
Čas prvih sivih nitk razkriva vaše zdravje.
Odpri galerijo
Zgodnje sivenje ni vedno le estetska težava. FOTO: Thinkstock
Sivi lasje niso značilni zgolj za starejše. Veliko mladih ima med svojimi lasmi tudi sive nitke, zakaj pa se sivi lasje sploh pojavijo? »Vsak lasni mešiček tvori melanin, naravno barvilo las. Do sivenja pride, ko celice, ki proizvajajo melanin, postanejo manj aktivne ali povsem nehajo delovati. Ker s tem nastaja vse manj naravnega barvila las, ti postanejo sivi in v določenih primerih povsem beli,« pojasnjuje dermatologinja Malissa Piliang in dodaja, da proces sivenja ni povezan z gostoto las, zato je skrb, da se bodo lasje ob prvih sivih nitkah začeli redčiti, odveč.
Kot so namreč dokazale nekatere raziskave, je zgodnje sivenje povezano s povečanim tveganjem za srčne bolezni. Izsledki tiste, ki so jo predstavili na zadnji konferenci kardioloških društev v Indiji, kažejo, da je pri moških, ki začnejo siveti, preden dopolnijo 40 let, petkrat večje tveganje za koronarno srčno bolezen in s tem tudi za srčno kap v primerjavi z onimi, pri katerih se izdatno sivenje las pojavi po 50. letu starosti.
Za koronarno srčno bolezen so značilne obloge na notranjih stenah žil, zato se te zožijo, prekrvavitev telesa je zato ovirana. Bolezen se običajno razvije zaradi trajno povečane količine holesterola v krvi, sladkorne bolezni in kajenja, vzroki zanjo pa so lahko tudi mehanske narave, denimo arterijska hipertenzija. Povezava med zgodnjim sivenjem las in povečanim tveganjem zanjo sicer še ni povsem raziskana, strokovnjaki pa domnevajo, da zaradi oslabljenega krvnega pretoka manj hranil pride tudi v lasišče, s čimer je ovirano nastajanje naravnega lasnega barvila.
Včasih je za sivenje las mogoče okriviti prehrano. Kot so dokazali znanstveniki, se pomanjkanje vitamina D3 kaže kot izguba snovi, ki lasem daje barvo. Enako velja za vitamin B12. Z vitaminom D3 so bogati meso, jajca, jetra, v telesu pa ga največ nastane pod vplivom sončnih žarkov. Vitamin B12 se nahaja v hrani živalskega izvora: v ribah, svinjini, teletini, mlečnih izdelkih, jajcih in drobovini.
Sivenje in zdravje srca
Sivenje las je v največji meri povezano z genetiko. Dermatologinja pravi, da se pri približno polovici posameznikov s sivo do 50. leta obarva nekje polovica las, zaskrbljenost pa je na mestu, kadar se v znatni meri sivenje pojavi pred 35. letom.Kot so namreč dokazale nekatere raziskave, je zgodnje sivenje povezano s povečanim tveganjem za srčne bolezni. Izsledki tiste, ki so jo predstavili na zadnji konferenci kardioloških društev v Indiji, kažejo, da je pri moških, ki začnejo siveti, preden dopolnijo 40 let, petkrat večje tveganje za koronarno srčno bolezen in s tem tudi za srčno kap v primerjavi z onimi, pri katerih se izdatno sivenje las pojavi po 50. letu starosti.
Za koronarno srčno bolezen so značilne obloge na notranjih stenah žil, zato se te zožijo, prekrvavitev telesa je zato ovirana. Bolezen se običajno razvije zaradi trajno povečane količine holesterola v krvi, sladkorne bolezni in kajenja, vzroki zanjo pa so lahko tudi mehanske narave, denimo arterijska hipertenzija. Povezava med zgodnjim sivenjem las in povečanim tveganjem zanjo sicer še ni povsem raziskana, strokovnjaki pa domnevajo, da zaradi oslabljenega krvnega pretoka manj hranil pride tudi v lasišče, s čimer je ovirano nastajanje naravnega lasnega barvila.
Še drugi dejavniki
K zgodnjemu sivenju las pripomore tudi oksidativni stres. Gre za biološki proces, ki poškoduje celice in tkivo, ena od na to temo izvedenih študij pa je pokazala, da med drugim zavira nastajanje melanina.Včasih je za sivenje las mogoče okriviti prehrano. Kot so dokazali znanstveniki, se pomanjkanje vitamina D3 kaže kot izguba snovi, ki lasem daje barvo. Enako velja za vitamin B12. Z vitaminom D3 so bogati meso, jajca, jetra, v telesu pa ga največ nastane pod vplivom sončnih žarkov. Vitamin B12 se nahaja v hrani živalskega izvora: v ribah, svinjini, teletini, mlečnih izdelkih, jajcih in drobovini.
