Na krožniku naj bo vedno dovolj zelenjave
Pozimi jo imamo radi toplo, poleti uživamo v hladni; jemo presno pa seveda kuhano, pečeno ali dušeno.
Odpri galerijo
Na hitro popečena na žaru je lahko malica ali priloga h glavni jedi.
Prihaja čas, ki je na kožo pisan ljubiteljem vseh vrst zelenjave. Vrtovi bodo kmalu rodili v izobilju, na tržnicah pa je ponudba prav tako nadvse bogata. V skladu s smernicami sezonskega prehranjevanja smo se že poslovili od krepkih zimskih enolončnic, juh, omak in podobnega, zdaj so za nekaj časa na vrsti lahke, čim bolj sveže jedi, pripravljene predvsem iz presne zelenjave. Na splošno namreč velja, da je zelenjavo najbolje uživati presno, saj imamo tako od nje največ koristi, pa tudi vonj in okus sta pri večini tako bolj izrazita. Seveda se ravnamo po svojem okusu, ki pa se sezonsko spreminja. V mrazu se pač priležejo tople jedi, ki pogrejejo telo, poleti pa se s svežimi poskušamo čim bolj hladiti.
Presni zelenjavi v prid gre dejstvo, da s kuhanjem praviloma izgubljamo dragocene vitamine in minerale, vendar obstajajo tudi izjeme, najbolj znana je korenje. Raziskave kažejo, da se s kuhanjem korenja povečuje razpoložljivost antioksidantov, podobno velja za paradižnik, ki ga je najbolje pražiti ali dušiti. Prav tako s kuhanjem ne siromašimo nekaterih vrst zelenolistne zelenjave, kot so špinača in blitva, pa tudi zelje in druge križnice, na primer cvetačo in brokoli, običajno toplotno obdelamo. Nekaterih vrst zelenjave pa ne moremo uživati presnih, to velja predvsem za krompir in stročnice, razen zelo mlade. Mladi stroki graha so na primer odlični, z napol dozorelim zrnjem vred, prav tako lahko jemo mlado stročje nekaterih vrst fižola.
Povejmo še, da je kuhana zelenjava praviloma lažje prebavljiva od presne, prav tako bolj kalorična od surove. To je razumljivo, saj s kuhanjem zelenjava izgublja vodo, ki je brez kalorij. Kadar zelenjavo toplotno obdelujemo, pa velja pravilo, naj bo ta postopek čim krajši, da bo izguba koristnih snovi kar se da majhna. Razen seveda pri tradicionalnih jedeh, kot je golaž, v katerih se mora zelenjava pražiti ali kuhati toliko časa, da se skoraj povsem raztopi. No, ne glede na vse je najbolje imeti pravo mero in poskrbeti, da bo na krožnikih vselej dovolj zelenjave v taki ali drugačni obliki, presne, kuhane, dušene, pražene.
Pozimi na jedilniku prednjačijo juhe, poleti solate.
Najboljša je pravkar pobrana z vrta. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Presni zelenjavi v prid gre dejstvo, da s kuhanjem praviloma izgubljamo dragocene vitamine in minerale, vendar obstajajo tudi izjeme, najbolj znana je korenje. Raziskave kažejo, da se s kuhanjem korenja povečuje razpoložljivost antioksidantov, podobno velja za paradižnik, ki ga je najbolje pražiti ali dušiti. Prav tako s kuhanjem ne siromašimo nekaterih vrst zelenolistne zelenjave, kot so špinača in blitva, pa tudi zelje in druge križnice, na primer cvetačo in brokoli, običajno toplotno obdelamo. Nekaterih vrst zelenjave pa ne moremo uživati presnih, to velja predvsem za krompir in stročnice, razen zelo mlade. Mladi stroki graha so na primer odlični, z napol dozorelim zrnjem vred, prav tako lahko jemo mlado stročje nekaterih vrst fižola.
Prihaja čas, ko bomo uživali v najraznovrstnejših solatah.
Povejmo še, da je kuhana zelenjava praviloma lažje prebavljiva od presne, prav tako bolj kalorična od surove. To je razumljivo, saj s kuhanjem zelenjava izgublja vodo, ki je brez kalorij. Kadar zelenjavo toplotno obdelujemo, pa velja pravilo, naj bo ta postopek čim krajši, da bo izguba koristnih snovi kar se da majhna. Razen seveda pri tradicionalnih jedeh, kot je golaž, v katerih se mora zelenjava pražiti ali kuhati toliko časa, da se skoraj povsem raztopi. No, ne glede na vse je najbolje imeti pravo mero in poskrbeti, da bo na krožnikih vselej dovolj zelenjave v taki ali drugačni obliki, presne, kuhane, dušene, pražene.
