Na obraz vračajo nasmeh
Evropsko povprečje znaša okrog 140 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa jih imamo okoli 80. Temu primerna je tudi pokritost s fizioterapevtskimi storitvami, so ob svetovnem dnevu kritični strokovnjaki.
»Glavni izzivi fizioterapije so staranje prebivalstva, breme kroničnih bolezni, stroški novih tehnologij in splošno naraščanje povpraševanja po zdravstvenem varstvu,« pojasnjuje Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. »Fizioterapevti delujemo na vseh ravneh zdravstvenega varstva, v socialnovarstvenih zavodih, naravnih zdraviliščih, zavodih za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, centrih za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno-delovnih centrih, športu in šolstvu. Potreb po fizioterapiji zaradi kadrovske podhranjenosti ne pokrivamo na nobenem od naštetih področij.«
619 milijonov ljudi ima težave z bolečino v spodnjem delu hrbta.
Nedavne spremembe vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki širijo time fizioterapije v javnih zavodih, bodo morda vsaj nekoliko pripomogle h krajšanju čakalnih vrst: »Vlada v javnem zdravstvu od 1. julija namreč predvideva dostopnost dodatnih 69 fizioterapevtov. Poleg tega ministrstvo za zdravje sodeluje z razširjenim strokovnim kolegijem za fizioterapijo, da bi skupaj opredelili dodatne ukrepe za izboljšanje dostopa do storitev.«
Veliko zanimanja
Fizioterapevt je zdravstveni delavec s končano visokošolsko strokovno izobrazbo ali prvostopenjsko bolonjsko visokošolsko ali univerzitetno smerjo fizioterapije, opravljenim šestmesečnim pripravništvom in strokovnim izpitom ter vpisom v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti pri ministrstvu za zdravje, a nekvalificiran kader žal ni redkost in je tudi resna grožnja za zdravje in varnost pacientov, opozarja doc. dr. Tine Kovačič, predsednik združenja.
»Veseli nas, da nam je ministrstvo za zdravje prisluhnilo in da kot edino strokovno združenje fizioterapevtov sodelujemo v konstruktivnih pogovorih o podelitvi javnih pooblastil na področju fizioterapije. Ta bi nam omogočila izdajo licenc, vodenje registra in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem. Prepričani smo, da bo to neposredno prispevalo k odpravi številnih sistemskih pomanjkljivosti in dvigu kakovosti fizioterapevtskih storitev za prebivalce Slovenije.«
Vsekakor je spodbudno, da je med mladimi veliko zanimanja za poklic fizioterapevta, nadaljuje: »Res je, da si mnogi želijo delati z vrhunskimi športniki, vendar je pot do tja dolga in zahteva predanost ter nenehno izobraževanje. Po diplomi sledi proces podiplomskega izobraževanja oziroma stalnega poklicnega razvoja, kar omogoča pridobitev specialnih znanj, ki so potrebna za delo na različnih področjih. Fizioterapija ponuja izjemno raznolike možnosti, poklic je dinamičen in poln izzivov. Resnično vidiš rezultate svojega dela, pomagaš ljudem do boljšega zdravja in jim vračaš nasmeh na obraz, kar je izjemno izpolnjujoče.«
Ob jutrišnjem svetovnem dnevu fizioterapije je v središču bolečina v spodnjem delu hrbta, pri kateri lahko ključno pomagajo ravno fizioterapevti.
»Po podatkih Svetovne zveze fizioterapevtov je imelo leta 2020 na svetovni ravni 619 milijonov ljudi težave z bolečino v spodnjem delu hrbta, kar je 60-odstotni porast od 1990. Težava doleti 1 človeka na 13 ljudi in je v svetovnem merilu osrednji vzrok za zmanjšane zmožnosti. Zaradi bolečine v spodnjem delu hrbta in drugih kroničnih okvar hrbta tudi v Sloveniji vsako leto obišče zdravnika in fizioterapevta vse več odraslih, predvsem žensk, več je tudi hospitalizacij in bolniških odsotnosti, kar vpliva na kakovost življenja prizadetih oseb in je hkrati veliko ekonomsko breme. Bolečino v spodnjem delu hrbta v življenju doživi skoraj vsak človek, prizadene pa ljudi v vseh starostnih obdobjih,« pojasnjuje doc. dr. Kovačič.
