čez dve strani
Na pomoč, seneni nahod imam!
Kihanje, srbeče oči, izcedek iz nosu so znaki alergijskega rinitisa, ki je bolj znan kot seneni nahod; ta je posledica preobčutljivosti za alergene snovi iz okolja, ki jih vdihujemo.
Odpri galerijo
Seneni nahod je nadležna spomladna alergija. FOTOGRAFIJE: GULIVER/THINKSTOCK
Veliko ljudi alergije ne jemlje preveč resno, s tem pa lahko precej ogrozijo svoje zdravje, pravijo strokovnjaki. Nemalokrat namreč lahko preraste v resno bolezen, kot je na primer astma, sploh če traja dolgo in je nezdravljena.
V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala pojavnost astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov na pogostnost alergij vpliva tudi izpostavljenost alergenom.
Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v zraku vse leto, drugi le občasno, kot je na primer cvetni prah. Ta je pogost vzrok alergij: prav alergija na cvetni prah, ki ji rečemo tudi seneni nahod, je v pomladnih mesecih najpogostejša. Zato bodite pozorni, če se s prebujanjem narave pri vas pojavijo nevšečnosti, kot so kihanje, voden izcedek, zamašen nos, draženje v grlu ter srbeče in pordele oči, včasih tudi glavobol, kašljanje, težko dihanje, razdražljivost in nespečnost. Najverjetneje ne gre za prehlad (pri katerem so simptomi lahko podobni), temveč je vzrok za slabo počutje alergijski rinitis oziroma alergija na cvetni prah. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami, pravijo na NIJZ. Precej ljudi, ki so alergični na eno ali več snovi, je v nevarnosti, da zbolijo za bronhialno astmo; po nekaterih ocenah namreč več kot 40 odstotkov ljudi, ki imajo alergijo, zboli tudi za astmo. Alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta lahko hkrati prisotna pri enem bolniku: 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati tudi astmo. Obe bolezni pomenita globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi. Prav nobeno naključje ni, da v sezoni cvetnega prahu pri mnogih ljudeh, ki so alergični nanj, nastanejo pretirane reakcije bronhijev in astmatične težave. Tudi v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so glede alergijskega rinitisa in njegovega vpliva na astmo nedvoumno ugotovili, da je alergijski rinitis eno od tveganj za nastanek astme. Pri bolniku z alergijskim rinitisom je tveganje, da dobi bronhialno astmo, trikrat večje kot pri zdravem človeku. Zato je cilj, da protialergijsko terapijo začnejo čim prej, pravijo zdravniki. Tako lahko 90 odstotkov bolnikov, ki imajo alergijski rinitis, obvarujejo pred širjenjem bolezni iz zgornjih dihalnih poti v spodnje.
Če trpite za alergijo na cvetni prah, je priporočljivo obiskati zdravnika, ki vam bo predpisal primerno zdravilo, to so lahko antihistaminiki ali kortikosteroidi. Vse oblike kortikosteroidov, tako pršila za nos, kapljice za oči in tablete, lahko predpiše le zdravnik. V prosti prodaji pa lahko dobimo antihistaminik v obliki tablet in kapljic za oči. Vsekakor pa lahko moteče simptome, predvsem zamašen nos, lajšamo že prej, in sicer z raznimi kapljicami ali pršili, ki jih brez recepta dobimo v lekarni. Prav tako so v lekarni brez recepta na voljo kapljice za lajšanje solznih in rdečih oči.
Vsem, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, priporočajo, da svoje simptome beležijo v spletnem dnevniku cvetnega prahu, ki ga najdete na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ali NIJZ. Ta program vam bo pokazal, katere vrste alergogenega cvetnega prahu so prisotne v zraku na območju, kjer živite oziroma ste v določenem času. Vodenje dnevnika – vsak dan vpisujete splošno počutje, jakost simptomov alergijske bolezni, ki se nanašajo na oči, nos in pljuča, ter uporabo zdravil za alergijo, ki vplivajo na jakost simptomov – bo lahko v veliko pomoč tudi vašemu osebnemu zdravniku pri diagnostiki in zdravljenju.
V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala pojavnost astme in alergijskega rinitisa, sedanje raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov na pogostnost alergij vpliva tudi izpostavljenost alergenom.
Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v zraku vse leto, drugi le občasno, kot je na primer cvetni prah. Ta je pogost vzrok alergij: prav alergija na cvetni prah, ki ji rečemo tudi seneni nahod, je v pomladnih mesecih najpogostejša. Zato bodite pozorni, če se s prebujanjem narave pri vas pojavijo nevšečnosti, kot so kihanje, voden izcedek, zamašen nos, draženje v grlu ter srbeče in pordele oči, včasih tudi glavobol, kašljanje, težko dihanje, razdražljivost in nespečnost. Najverjetneje ne gre za prehlad (pri katerem so simptomi lahko podobni), temveč je vzrok za slabo počutje alergijski rinitis oziroma alergija na cvetni prah. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami, pravijo na NIJZ. Precej ljudi, ki so alergični na eno ali več snovi, je v nevarnosti, da zbolijo za bronhialno astmo; po nekaterih ocenah namreč več kot 40 odstotkov ljudi, ki imajo alergijo, zboli tudi za astmo. Alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta lahko hkrati prisotna pri enem bolniku: 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati tudi astmo. Obe bolezni pomenita globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi. Prav nobeno naključje ni, da v sezoni cvetnega prahu pri mnogih ljudeh, ki so alergični nanj, nastanejo pretirane reakcije bronhijev in astmatične težave. Tudi v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so glede alergijskega rinitisa in njegovega vpliva na astmo nedvoumno ugotovili, da je alergijski rinitis eno od tveganj za nastanek astme. Pri bolniku z alergijskim rinitisom je tveganje, da dobi bronhialno astmo, trikrat večje kot pri zdravem človeku. Zato je cilj, da protialergijsko terapijo začnejo čim prej, pravijo zdravniki. Tako lahko 90 odstotkov bolnikov, ki imajo alergijski rinitis, obvarujejo pred širjenjem bolezni iz zgornjih dihalnih poti v spodnje.
Lajšanje težav
Pri nas se začetek cvetnega obdobja začne že januarja, največ alergenih rastlin cveti aprila in maja, zato je takrat potrebna še posebna previdnost. Spomladi je v zraku največ pelodov trav in dreves – breze, leske in jelše –, v poletnem času so alergeni pelodi plevelov in zeli, kot so navadni pelin, trpotec in ambrozija, jeseni pa predvsem pelodi plevelov in plesni. Za vse, ki imajo alergijo na te pelode, je priporočljivo, da se v tem času izogibajo sprehodom v naravi, zapirajo okna, se pogosto tuširajo in umivajo lase, da alergene čim bolj odstranijo iz vsakdanjega življenja. Podatke o količini cvetnega prahu različnih trav in dreves v zraku lahko spremljate na spletnih straneh NIJZ ali Agencije RS za okolje.Če trpite za alergijo na cvetni prah, je priporočljivo obiskati zdravnika, ki vam bo predpisal primerno zdravilo, to so lahko antihistaminiki ali kortikosteroidi. Vse oblike kortikosteroidov, tako pršila za nos, kapljice za oči in tablete, lahko predpiše le zdravnik. V prosti prodaji pa lahko dobimo antihistaminik v obliki tablet in kapljic za oči. Vsekakor pa lahko moteče simptome, predvsem zamašen nos, lajšamo že prej, in sicer z raznimi kapljicami ali pršili, ki jih brez recepta dobimo v lekarni. Prav tako so v lekarni brez recepta na voljo kapljice za lajšanje solznih in rdečih oči.
Vsem, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, priporočajo, da svoje simptome beležijo v spletnem dnevniku cvetnega prahu, ki ga najdete na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ali NIJZ. Ta program vam bo pokazal, katere vrste alergogenega cvetnega prahu so prisotne v zraku na območju, kjer živite oziroma ste v določenem času. Vodenje dnevnika – vsak dan vpisujete splošno počutje, jakost simptomov alergijske bolezni, ki se nanašajo na oči, nos in pljuča, ter uporabo zdravil za alergijo, ki vplivajo na jakost simptomov – bo lahko v veliko pomoč tudi vašemu osebnemu zdravniku pri diagnostiki in zdravljenju.
