Na roke ali v kruhomatu?

»Zdaj ga bom pa pekla, ko bom spet v štedilniku kurila,« mi je dejala teta, mojstrica v peki kruha, potic in drobnega pekovskega peciva. »Enkrat na teden ga zamesim, toliko je za naju s stricem dovolj, če pridejo obiski, pa pripravim še kak hlebec,« je dejala gospodinja stare šole, nekaj čez sedemdeset jih ima, ki le redkokdaj, če res ne gre drugače, kruh speče tudi v električni pečici. »Ni isto, veš, v peči na drva se povsem drugače peče,« je prepričljiva in namigne, da ga poleti zato raje kar kupi. O kruhomatu z njo nima smisla izgubljati besed, ker se ve, da mu ni naklonjena. Vendar resnici na ljubo kruhomat ali lepše aparat za peko kruha prenekateri gospodinji ali gospodinjcu, zlasti mlajše generacije, pomembno olajša dan.

V želji po zdravi hrani kruh vse pogosteje pečemo doma, in kdor ni vešč mesenja na roke, nima časa ali pa se mu preprosto s tem ne ljubi ukvarjati, s pridom uporablja kruhomat, saj je priprava kruha v njem res sila preprosta. V aparat nasujemo oziroma nalijemo ustrezne sestavine, osnovne so moka, sol, voda in olje, po želji pa še različne dodatke, na primer semena oziroma zrnje, vključimo ustrezni program, in če ima zamik vklopa, ga naravnamo tako, da bo kruh sveže pečen točno ob želenem času. Vključimo ga recimo zvečer, preden gremo spat, in zjutraj nas bo prebudil vonj po sveže pečenem kruhu, saj bo avtomat sam opravil vse potrebno, zamesil bo testo, ki bo določen čas vzhajalo, in ga na koncu spekel.

Aparat za peko, da ali ne?

Aparat za peko kruha je še eden v vrsti tehničnih pripomočkov, okoli katerega se silno krešejo mnenja. Nekateri so ga sprejeli z navdušenjem in ga uporabljajo že vrsto let, drugim, ki so ga v navalu navdušenja kupili, se valja po shrambi, ker jim ni všeč kruh, ki nastane v njem, ker ima premalo zapečeno skorjo, nima pravega okusa ali oblike ali preprosto ker je iz avtomata. S tem se je seveda treba strinjati, kruh, ki ga zamesimo na roke in spečemo v krušni peči ali v pečici štedilnika na drva, je drugačen, vendar ima tudi kruhomat svoje prednosti, zlasti enostavno pripravo. Povejmo pa še, da lahko v aparatu testo zgolj zamesimo in ga potem spečemo v krušni peči. Pravzaprav je lahko kruhomat odličen pripomoček tudi zgolj za pripravo različnih vrst testa, na primer za pico, potico ali krofe.

Osnovni model aparata za kruh dobimo že za 50 evrov, tako da to ni pretirana investicija, boljši, izpopolnjeni modeli z več funkcijami pa stanejo tudi 200 ali več evrov. Če se odločamo za nakup, seveda premislimo, koliko ga bomo res uporabljali, ne nazadnje moramo imeti zanj tudi prostor na pultu. Izkušnje namreč kažejo, da na gospodinjske aparate, ki so pospravljeni v omari, zelo hitro pozabimo in pristanejo s kupom drugih gospodinjskih aparatov nekje v najbolj skritem kotu shrambe ali kleti, medtem ko tiste, ki so na pultu in jih imamo nenehno pred očmi, pogosto uporabljamo.

Ni primerjave

Ne glede na to, kako pečemo kruh, s pomočjo avtomata ali po starem, tradicionalno, domači in industrijsko pripravljeni se ne moreta primerjati. Prednost domače priprave je gotovo v tem, da sestavine izbiramo po lastnem okusu in presoji, uporabimo zdrave, preverjene, saj vemo, kako pomembni sta kakovost in svežina moke. Prav tako se izognemo barvilom in ojačevalcem okusa, za katere vemo, da igrajo pomembno vlogo pri videzu in okusu industrijskega kruha.