Na ta način lahko upočasnite staranje možganov
Nevrološke bolezni, kakršna je demenca, vključno z alzheimerjevo boleznijo, so v porastu. Za to so krivi različni dejavniki, strokovnjaki pa poudarjajo, da lahko tveganje za izgubo spomina in kognitivni upad z zdravim načinom življenja zmanjšamo.
Nenehno prekomerno pitje alkohola poveča tveganje za demenco za 8 odstotkov.
Raziskovalci so proučili možgane približno 40.000 ljudi, starejših od 45 let. Najbolj jih je zanimalo, kako življenjski slog in genetski dejavniki vplivajo na specifična področja možganov, ki so še posebno ranljiva zaradi učinkov staranja in alzheimerjeve bolezni. Življenjski slog velja za spremenljiv dejavnik tveganja, genetski dejavniki pa za nespremenljive (čeprav včasih življenjske navade vplivajo na to, ali se gen vklopi ali ne).
Na splošno je raziskava, izsledke so objavili v reviji Nature Communications, pokazala, da so zlasti trije dejavniki vodili v hitrejšo, zgodnejšo degeneracijo omenjenih možganskih regij.
Poveča tveganje za 60 odstotkov
Pretekle raziskave kažejo, da lahko sladkorna bolezen tipa 2 poveča tveganje za demenco za 60 odstotkov. Drugi dejavnik je onesnažen zrak zaradi prometa. Dlje trajajoča vsakodnevna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča tveganje za demenco. Krivca so raziskovalci našli tudi v alkoholu: uživanje, predvsem prekomerno, škodljivo vpliva na možgane.
Korejska raziskava iz leta 2023, objavljena v reviji JAMA Open Network, v kateri je sodelovalo več kot tri milijone ljudi, je pokazala, da nenehno prekomerno pitje poveča tveganje za demenco za 8 odstotkov. Nasprotno pa je bilo omejevanje uživanja alkohola povezano z 8-odstotnim manjšim tveganjem.
Ciljajo na šibke točke
Zakaj so omenjeni dejavniki tako nevarni za zdravje možganov? Ker ciljajo na šibke točke možganov, so sporočili raziskovalci. In svetujejo zdrav življenjski slog in gibanje. Starejši posamezniki, ki vzdržujejo aktiven življenjski slog, imajo boljše kognitivne rezultate in manjše tveganje za demenco v primerjavi z manj aktivnimi. Vadba prispeva k zmanjšanju tveganja za sladkorno bolezen in izboljša kardiovaskularno delovanje. Zdaj že dobro vemo, da je to, kar je dobro za srce, dobro tudi za možgane.
Starost je največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni.
Demenca je neozdravljiva bolezen, ki jo zaznamuje postopna izguba kognitivnih funkcij in nezmožnost samostojnega življenja. Število oseb z demenco narašča, saj se življenjska doba dviga, starost pa je največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija je tudi zato razglasila demenco za prioriteto javnega zdravstva 21. stoletja.
