Na to bodite pozorni po cepljenju in prebolelem covidu

Zadnje čase se veliko govori o krvni strdkih, zaradi katerih so se sprva pojavili dvomi o varnosti cepiva Astrazenece proti covidu 19, zdaj pa še cepiva Janssen. Ameriško podjetje Johnson & Johnson je začasno ustavilo dobavo svojega cepiva proti covidu 19 Evropski uniji, dokler raziskujejo, ali je krivo za krvne strdke.

Kljub opozorilom in zagotovilom številnih strokovnjakov, da je verjetnost krvnega strdka po cepljenju zelo, zelo majhna, pa je nezaupanje v cepivo, predvsem Astrazenece, veliko. »Še vedno prevladujejo pozitivni učinki cepljenja. Res svetujem vsem, ki imajo možnost, da se čim prej cepijo,« poziva infektologinja Mateja Logar, tudi vodja posvetovalne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje.



Na okrogli miza STA so strokovnjaki, ki se tudi sicer ukvarjajo s problematiko venske tromboze in pljučne embolije, predstavili, kakšni so njuni simptomi in kako ukrepati.

Sama bolezen covid 19 je povezana z nastankom strdkov, še posebej, če je bil potek bolezni hujši. Najbolj ogroženi so tisti, ki so bili zdravljeni na intenzivni negi, strdke jih je dobilo okoli 40 odstotkov, je povedala kardiologinja Nina Vene Klun. Ogroženi so tudi tisti, ki so potrebovali hospitalno zdravljenje in tudi ti dobijo zdravila za preprečevanje strdkov. Kljub temu se zgodi, da kakšen od teh bolnikov tudi v tednu ali dveh po tem, ko bolezen že preboli, utrpi vensko trombozo ali embolijo, je še dodala in opozorila, da je pomembno, da so ljudje v obdobju po preboleli okužbi pozorni na te znake.
 

Pri bolj bolnih večja nevarnost strdkov

Logarjeva pa je pojasnila, da v splošni populaciji, ki je prebolela blago bolezen, ni bistvenega povečanja tveganja za nastanek strdkov v venah ali pljučne embolije. »Bolj ko so pacienti bolni, večja je verjetnost, da pride do strdkov (bolj smo nepremični). Za covid je značilno, da vnetje poteka v stenah žil, zato je večje tveganje za nastanek strdkov. V naših enotah pri bolnikih intenzivno iščemo strdke. Dvakrat na teden jih iščemo z ultrazvokom, še preden se strdki odtrgajo od venske stene,« je pojasnila. Posebej ogroženi so bolniki, ki so bili operirani v medenici ali spodnjih udih, in so ogroženi še mesec dni, zato dobivajo podkožne injekcije ali tablete.

Logarjeva je izpostavila, da je tudi pri bolnikih, ki prebolevajo okužbe, tveganje za nastanek tromboze in embolije povečano, ker že sama okužba predstavlja tveganje za nastanek tega. Ko so bolniki bolni, so manj premični, kar je še dodatno tveganje. »Strdki, ki nastajajo v globokih venah, s cepljenjem nimajo nobene povezave. Verjetnost, da ga dobimo, je enaka, če smo cepljeni ali ne,« je zatrdila.

Vene Klunova je pojasnila, kaj je venska tromboza. »Nastanek strdka v globokih venah. Vene se lahko popolnoma ali delno zamašijo. Strdek se lahko z venske stene odtrga in ga odnese v kri in pljučno cirkulacijo. Takrat nastane pljučna embolija.« Bolj ogroženi za te bolezni so bolniki, ki imajo rakave bolezni, ki so bili operirani, bolniki, ki dlje časa ležijo. Lahko je dedna, lahko se pojavi tudi pri bolnikih, kjer ne najdejo dodatnih vzrokov, je še navedla.
 

Takšni so simptomi

Simptomi venske tromboze so: bolečina v nogah, otekanje noge. Novonastala bolečina v stegnu, predvsem v golenih. Prisotna oteklina ene noge. Noga je lahko cianotična (temno modra), ni pa nujno. Koža je topla, podkožne vene so nabrekle. Ponavadi gre za nenadno nastalo klinično sliko, pravi specialist družinske medicine v ZD Ptuj Andrej Lazar. Evropska agencija za zdravila (Ema) omenja še zamegljen vid ter majhne krvne strdke pod kožo, drugje kot na mestu cepljenja.

Znaki ​pljučne embolije so bolj nespecifični, najpogosteje so to težko dihanje, pospešeno dihanje, bolečina pri dihanju, omedlevica, prsna bolečina, lahko se izkašljuje majhne količine krvi. Takoj je treba poiskati pomoč, saj se bolezen da zdraviti. Najhuje je, če se bolezen ne ugotovi dovolj hitro in bolnik utrpi obsežno pljučno embolijo ter umre, preden dobi zdravniško pomoč, je poudarila Vene Klunova. Lazar pa dodaja, da lahko pride tudi do izgube zavesti zaradi šoka: »V takem primeru gre za reševanje življenja. V vseh primerih je potreben pregled pri zdravniku.«


 
Pri imunskih motnjah, ki spremenijo trombocite, gre za to, da se trombociti naenkrat začnejo zbirati v skupkih, zaradi tega lahko zamašijo žilo. Hkrati pa lahko zakrvavimo. »Tukaj so ugotovili povezavo med cepljenem in tem neželenim učinkom, ki se pojavi pri približno štirih cepljenjih od milijon. Kar je še vedno nizko število. Večinoma se pojavlja pri mlajših od 50 let, več pri ženskah,« je pojasnila.
 
Na kaj je treba biti pozoren po cepljenju:

• če se pojavi izrazit glavobol, ki ne mine v 48 urah ali se stopnjuje, je treba poiskati pomoč;
• če se pojavi oteklina, bolečina predvsem v spodnjih okončinah;
• če se pojavijo bolečine v trebuhu;
• če se pojavljajo modrice po koži, ne da bi se kam posebej udarili; treba se je posvetovati z zdravnikom oziroma obiskati urgenco.