Na vampe v gostilno

Drobovina je bila nekdaj bolj čislana in pogosteje na jedilniku kot danes, ko doma večinoma pripravljamo le še jetra; se še spomnite praženih možganov z jajci?
Fotografija: Svinjska ali telečja jetra narežemo na tanko, da bodo čim prej pečena ali pražena. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Svinjska ali telečja jetra narežemo na tanko, da bodo čim prej pečena ali pražena. FOTO: Guliver/Getty Images

Sinonim za drobovino so gotovo jetra – piščančja, prašičja ali goveja oziroma telečja, ki so mehka in sočna –, ki jih najpogosteje pražimo. Včasih kupimo mešano piščančjo drobovino, poleg jeter še pljuča, srčke in želodce, le redkokdo pa se v domači kuhinji še ubada z govejimi vampi. Kupimo kvečjemu očiščene in predpripravljene, kdor jih ima res rad, si jih pravzaprav raje občasno privošči v gostilni, saj je priprava res mukotrpna in dolgotrajna, pa še z neprijetnimi vonjavami, ki nastanejo ob kuhanju, se nam ni treba ukvarjati.

Piščančji srčki se kuhajo nekoliko dlje kot jetra. FOTO: Guliver/Getty Images
Piščančji srčki se kuhajo nekoliko dlje kot jetra. FOTO: Guliver/Getty Images
Med drobovino prištevamo užitne notranje organe klavnih živali, med katere štejemo govedo, prašiče, ovce in koze, kopitarje, perutnino in kunce. Po pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov, ki ga je izdalo kmetijsko ministrstvo, med drobovino spadajo možgani in hrbtenjača, jezik, meso požiralnika, srce, pljuča, prsna žleza, jetra, ledvice, testisi, vranica, trebušna slinavka, telečja tanka čreva, vampi, svinjski želodci, kri ali krvna plazma. Pošteno povedano, za vsaj tri četrt izrazov večina med nami nima pojma, kaj pomenijo, kaj šele, da bi našteta živila kdaj imeli priložnost poskusiti, nekoč pa so veljala za prave specialitete. Tako so se denimo na kolinah skorajda stepli za kuhane ledvice, ki jih je gospodinja še tople narezala res na tenko in jih rahlo posolila. V mesnicah so prodajali svinjske možgane, ki so jih tudi priznani kuharji pražili skupaj z jajci, danes pa je ta jed povsem izginila iz gastronomskega slovarja.

V dobro založenih mesarijah lahko še danes poleg piščančjih, prašičjih in telečjih jeter kupimo še preostalo piščančjo drobovino, pa prašičja in telečja srca ter pljuča in ledvice.

Najboljša pašteta je domača. FOTO: Guliver/Getty Images
Najboljša pašteta je domača. FOTO: Guliver/Getty Images
Pri neveščih kuharjih se seveda pojavi vprašanje, kako te surovine sploh pripraviti. Za jetra vemo, da potrebujejo hitro in odločno pripravo, saj bodo v premosorazmerju z dolžino kuhanja izgubljala svežino in sočnost. Iz jeter, ki jim lahko dodamo ostalo drobovino in koščke mesa, pripravimo izjemno okusno pašteto, ki je mnogo bolj priporočljiva kot industrijsko pripravljena.

Preostalo drobovino pripravljamo podobno, le da potrebuje malce več kuhanja. Drobovina je bogata s hranili, zato ne preseneča, da so jo v preteklosti priporočali celo kot dietno prehrano. Po drugi strani naj bodo pri uživanju previdni ljudje, ki jim težave povzroča putika ali ledvične bolezni, saj vsebuje veliko protinov. Drobovina je lahko tudi dobra rešitev za hitro pripravo kosila, poleg vsega je poceni. Pri nakupu bodimo pozorni na svežino, vedeti moramo, da je drobovina hitro pokvarljivo blago, zato jo je treba čim prej porabiti. Lahko jo tudi zamrznemo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije