Nad miome z zdravili

Od leta 2015 imajo ženske, ki trpijo zaradi miomov, možnost izbire: lahko jih odpravijo operativno ali pa s pomočjo zdravil. Prej so ginekologi zdravilo predpisovali le kot pomožno terapijo, ne pa za dolgotrajno zdravljenje.
Miomi ali leiomiomi oziroma fibroidi so benigne novotvorbe v maternici, nenevarni tumorji iz gladkih mišic. So najpogostejša novotvorba pri ženskah in pri človeku na splošno. Po nekaterih podatkih naj bi jih imelo do 70 odstotkov žensk, na splošno pa velja, da so prisotni pri 20 do 30 odstotkih žensk v rodnem obdobju. Čeprav niso smrtno nevarni in ne povečujejo verjetnosti za raka v maternici, lahko njihova prisotnost vpliva na kakovost življenja ženske in na plodnost (odkrijejo jih pri od pet do 10 odstotkih neplodnih bolnic, a je pri večini vzrok za neplodnost drugje); miomi, ki deformirajo maternično votlino, lahko povzročijo splav, prezgodnji porod in nepravilno lego ploda v maternici. Zaradi motene prekrvitve lahko negativno vplivajo na rast ploda.

Krvavitve, bolečine

Miomi povzročajo težave oziroma simptome približno tretjini žensk, ki jih imajo. Da gre za miom, lahko posumimo ob nepričakovanih močnejših krvavitvah iz maternice in podaljšanih menstrualnih krvavitvah, ki so lahko boleče oziroma bolj boleče kot prej. Na miom lahko pomislimo tudi, če občutimo bolečino ali gmoto v spodnjem delu trebuha, lahko imamo tudi težave pri odvajanju blata ali vode. Za katero vrsto težav bo trpela ženska z miomi, je odvisno od tega, kje ležijo, kako veliki so in koliko jih je.

Operacija ali zdravila

Zdravnik lahko predlaga odstranitev maternice, saj se miomi pogosto ponovijo, ali pa operacijo na laparoskopski ali histeroskopski način. Nekirurško jih lahko zdravimo z zaporo materničnih arterij. Poseg opravi zdravnik radiolog, ki vstopi skozi stegensko arterijo v dimljah, poišče maternični arteriji in ju zapre s posebnimi čepki. Na ta način zmanjša prekrvitev maternice s tem pa tudi miomov, ki tako propadejo. Slabost tovrstnega zdravljenja je, da je pri polovici bolnic pozneje vseeno potrebna operacija. Tako zdravljenje ni priporočljivo pri ženskah, ki še načrtujejo zanositev.
Miome lahko zdravimo z zdravili, ki zmanjšajo njihovo velikost. Sledi operacija, s katero jih popolnoma odstranijo (poseg po zdravljenju morda sploh ni potreben). Pred desetletjem so uporabljali zdravila, ki so povzročila začasno menopavzo in stranske učinke, kot so čezmerna poraščenost, akne, vročinski valovi in zmanjšanje kostne gostote. Novejša zdravila teh neželenih učinkov nimajo. Takšno zdravilo je denimo ulipristalacetat, 5 mg tablete; najprej se je uporabljalo pred operacijo, za zmanjšanje miomov, kar je olajšalo poseg, od leta 2015 pa je registrirano tudi za neoperativno zdravljenje.

Kdaj z zdravili?

Zdravljenje z zdravili je primerno za ženske, pri katerih je operativni poseg tvegan, in za ženske pred menopavzo. Primerno je tudi za tiste, ki želijo zanositi, a imajo miom, ki deformira maternično votlino. Pri slednjih se miom lahko tako zmanjša, da maternična votlina ne bo več deformirana in bodo lahko zanosile brez operativnega posega. Takšno zdravljenje je primerno za neplodne ženske z miomi, ki so v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kako in ali sploh zdraviti miome, je kompleksna odločitev, pri kateri je treba upoštevati številne dejavnike. Zato je pomembno, da se o možnostih temeljito pogovorite z izbranim ginekologom, ki vam bo lahko svetoval najprimernejši način zdravljenja.
Kdaj vam bo priporočil zdravljenje z zdravili in kdaj operacijo? »Najprej je treba vedeti, da večine miomov sploh ni treba zdraviti. Če ne rastejo prehitro, da bi obstajala bojazen, da je nastal sarkom, kar je verjetnost ena na tisoč, če ženska ne krvavi in nima bolečin, miomov ni treba zdraviti,« poudarja ginekolog in porodničar doc. dr. Leon Meglič, ki se ukvarja s kirurškim zdravljenjem nerakastih in rakastih tumorjev rodil. »Absolutno je treba miome zdraviti kirurško, kadar obstaja sum, da bi lahko šlo za sarkom. Takrat je pomembno, da z operacijo ne odlašamo po nepotrebnem. Vendar pa je to zelo redko. V vseh drugih primerih je konservativno zdravljenje, torej zdravljenje z zdravili, boljše kot kirurško – seveda, če pacientkino telo dobro odgovori na terapijo,« pojasni.

Ob načrtovanju otroka

Odločitev je med drugim odvisna od tega, ali ženska še načrtuje otroke. »Če operiramo takšno, ki še ni opravila z rojstvi, se moramo zavedati, da na ta način maternico zelo oslabimo. Kar koli namreč izvržemo iz maternice, tudi če je to divje meso, kot je miom, postane stena maternice na predelu operacije precej manj prožna, razvije se brazgotina. V najslabšem primeru lahko med porodom poči, zato moramo po takih posegih porajati s carskim rezom. V tem primeru je bolje zdraviti miom z ulipristalacetatom, ker lahko tako ženska dva meseca po prenehanju terapije mirno zanosi,« poudarja doc. dr. Meglič. Drugače je, kadar je miom v maternični votlini, opozarja strokovnjak. »Takrat ga je treba obvezno odstraniti histeroskopsko. Zdravila v tem primeru predpišemo le, kadar je miom tako velik, da je operacijo lažje izvesti, če ga prehodno zmanjšamo.«