Nad otekanje z gibanjem

Kot nam je pojasnil Aljoša Danieli, dr. med., zdravnik splošne medicine iz Medicinskega centra Barsos, je telo sestavljeno iz celic in zunajceličnega prostora, ki vsebuje tretjino celotne vode v telesu. Četrtina te vode je v žilju, tri četrtine pa v medceličnem prostoru. »Angleški fiziolog Ernest Starling je v devetnajstem stoletju prvi opisal fiziološki mehanizem, ki omogoča vzdrževanje ravnotežja med vodo v žilah in medceličnem prostoru. Ugotovil je, da so za vzdrževanje ravnotežja pomembni gradient hidrostatskega tlaka vode, razlika osmotskega tlaka proteinov v plazmi in medceličnem prostoru ter prepustnost kapilar,« pove Danieli. »Pomemben dejavnik ohranjanja ravnotežja vode je tudi limfni obtok, ki vrača presežek proteinov in vode iz medceličnega prostora v žilni sistem. Porušenje dinamičnega ravnotežja med temi dejavniki se kaže kot otekanje prizadetega dela telesa. Nastane lahko zaradi povečane filtracije vode iz žilja, zmanjšanja prevzema vode v žilje in obstrukcije limfnega obtoka.«
Vzrokov za otekanje je veliko. Največkrat gre za posledico kroničnega venskega popuščanja zaradi okvar venskih zaklopk, ki normalno preprečujejo, da bi hidrostatski tlak v kapilarah spodnjih delov nog preveč porasel: »Enak mehanizem je prisoten pri praviloma enostranskem otekanju nog zaradi globoke venske tromboze. To stanje je treba prepoznati, ker se lahko del tromba v veni odtrga in po krvi potuje v pljuča, kjer povzroči življenjsko ogrožajoče stanje zaradi zapore pljučnih arterij. Eno ali obojestransko otekanje nog lahko nastane zaradi motenj v odtoku limfe (na primer zaradi obstrukcije tumorja, povečanih bezgavk ali kot posledica radioterapije). Simetrično otekanje nog je največkrat posledica sistemskih bolezni, ki lahko povzročijo povečanje tlaka v venah (srčno popuščanje, ciroza jeter), povečanje volumna plazme (ledvična odpoved, zdravila, nosečnost, srčno popuščanje, obdobje pred menstruacijo) in zmanjšanje koncentracije proteinov v plazmi (stanje podhranjenosti, čezmerna izguba beljakovin skozi ledvice, zmanjšana sinteza proteinov v telesu). Lokalno otekanje zaradi povečane prepustnosti kapilar je navadno posledica pikov žuželk in delovanja alergenov. Pri nekaterih boleznih (na primer pri zmanjšanem delovanju ščitnice) vzrok otekanja ni znan.«

Ne da se ga preprečiti

Otekanje nog – če odštejemo kronično vensko popuščanje, ki je značilnejše za ženske, in nosečnost – je enako zastopano pri obeh spolih. Pri ženskah je lahko pogostejše tudi zaradi delovanja spolnih hormonov med menstrualnim ciklom: »Glede na podatke iz strokovne literature skoraj 90 odstotkov žensk oteka v drugi fazi menstrualnega cikla, ko se koncentracija progesterona in estrogena v krvi postopoma povečuje. Otekanje je najbolj izraženo v prsih, trebuhu in nogah. Ni povsem znano, ali tako otekanje nastane zaradi prerazporeditve vode v zunajceličnem prostoru ali zaradi zadrževanja vode v telesu.« V nosečnosti se z otekanjem nog spopada kakšnih 80 odstotkov žensk, največkrat se pojavi v drugem trimesečju, pove Danieli: »Deloma je posledica mehanskega pritiska povečanih rodil na medenične vene, deloma pa zaradi povečane koncentracije ženskih spolnih hormonov. Omenjene spremembe imajo za posledico povečan volumen plazme, zmanjšano koncentracijo proteinov in povečano koncentracijo natrija v krvi, ki povzročajo otekanje nog pri nosečnicah. Na žalost se, razen z izogibanjem dolgotrajni stoji in sedenju, otekanja nog ne da preprečiti.«
Otekle noge prinesejo bolečine in občutek napihnjenosti, značilni so tudi srbenje, mravljinčenje in rdečica na predelu edema, težave pa si lahko vsaj nekoliko ublažimo sami, sklene Danieli: »Glavna naloga ven je omogočanje pretoka krvi iz organov v srce. S fizikalnega stališča so vene zelo popustljive cevi, ki imajo v svoji steni zaklopke, katerih naloga je preprečevanje toka krvi nazaj v organe. Odtok venske krvi in s tem zmanjšanje edema lahko pospešimo z dvigom nog na višje ležeč predmet (na primer damo noge na mizo ali na višji stol). Dolgoročno lahko otekanje lajšamo s kompresijskimi nogavicami, ki preprečujejo zastajanje venske krvi v spodnjih delih nog. Verjetno najučinkovitejši metodi pa sta gibanje in izvajanje vaj za povečanje moči v mišicah nog. Ustrezen tonus mišic in krčenje mišic med gibanjem namreč delujeta kot črpalka, ki potiska kri proti srcu.«