Nad škodljive bakterije

Jesen je pred vrati in naša odpornost bo spet na večji preizkušnji. Novemu koronavirusu se bodo pridružila še sezonska obolenja, a se lahko z okrepljenim imunskim sistemom proti njim uspešneje bojujemo. Pri tem bodo naši nepogrešljivi zavezniki tudi probiotiki.

»Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ob zaužitju v zadostnih količinah ugoden vpliv na zdravje gostitelja,« pojasnjuje Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije. »Probiotik v prevodu iz antičnih jezikov pomeni za življenje. Probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, ki jo zaužijemo, sintentizirajo vitamine (predvsem skupine B), aminokisline, kratkoverižne maščobne kisline, ki hranijo črevesne celice in pomagajo pri gibanju črevesja. Lahko vplivajo na delovanje našega imunskega sistema in sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Lahko pomagajo pri ohranjanju ravnovesja v črevesni mikrobioti, imenovani tudi črevesna flora oziroma mikroflora.«


Preprosto rečeno, probiotiki ali koristne mlečnokislinske bakterije pomagajo preprečiti razmah škodljivih bakterij. »Takšna stanja imenujemo disbioza. Zaradi tega se pojavijo prebavne težave, kot so napihnjenost, napenjanje ali celo driska.« Z dodatnim uživanjem probiotikov lahko povrnemo zdravo ravnovesje v črevesni flori, dolgoročno pa lahko izboljšajo delovanje črevesne pregrade, ugodno vplivajo na sluznico in imunski sistem.


»Poleg tega probiotične bakterije varujejo zdravje tudi tako, da izrinejo patogene organizme v boju za ključna hranila ali s proizvodnjo snovi, ki škodljive bakterije zatrejo,« še pojasnjuje sogovornik in priporoča uživanje jogurta in kefirja, kislega zelja, kumaric, čaja kombuča in temne čokolade, po posvetu pa so priporočljivi tudi ustrezni prehranski dodatki, sploh ob spremembi kraja bivanja in prehrane ter prebavnih težavah, vnetjih, stresu, okužbah, terapiji z zdravili.