Nadzoruje apetit, dviga razpoloženje

Že pred 7000 leti so ga pridelovali Inki, po odkritju Amerike smo ga začeli uporabljati tudi v Evropi. Fižol se kuha v večini slovenskih kuhinj. No, se je kuhal, morda ni moderen, eleganten ali pa kaj drugega, a bi ga morali pogosteje jesti, saj je zdrav. In cenovno dostopen ter na voljo vse leto. Pa še dolgočasen ni, saj je na voljo mnogo različnih vrst, barv in velikosti.
Fižol vsebuje malo maščob in precej beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov in vlaknin, ima zanemarljivo malo sladkorja in soli, zato pa skoraj vse esencialne aminokisline, veliko vitamina B6, folne kisline, železa, magnezija in cinka.

V njem je veliko beljakovin, zato velikokrat nadomesti meso, zlasti v vegetarijanski oziroma veganski prehrani. Vsebuje veliko vodotopnih vlaknin, ki dobro ugodno vplivajo na uravnavanje glukoze v krvi, obenem nižajo slabi holesterol (LDL), kar preprečuje bolezni srca in ožilja (kdor uživa več stročnic, ima manjše tveganje bolezni srca), pa tudi varuje pred debelostjo: čeprav ima le malo kalorij, nas nasiti ter niža apetit – za to je zaslužna aminokislina triptofan, ki lahko izboljša naše razpoloženje. No, vlaknine so pomembne tudi za dobro prebavo in preprečevanje zaprtja. V fižolu so polifenoli, snovi z antioksidativno aktivnostjo, tudi zaradi teh mu pripisujejo protirakavo delovanje (strokovnjaki odraslim priporočajo uživanje treh skodelic fižola na teden za znižanje tveganja kroničnih obolenj), pa tudi preprečevanje nastanka ledvičnih kamnov. Vodotopne vlaknine pripomorejo k počasnejšim in manjšim poskokom krvnega sladkorja, zato se sprošča manj hormona inzulin, kar je pomembno za sladkorne bolnike.


Fižol v večjih količinah odsvetujejo bolnikom s protinom, vsebuje namreč veliko purinov, ki se presnovijo v sečno kislino, kar lahko poslabša bolezen. Znano je tudi, da fižol napenja, saj se ob njegovem uživanju tvorijo plini, a to za zdravje ni nevarno, je pa morda neprijetno za okolico. A tudi za to obstaja rešitev: poznavalci svetujejo, da vodo, v kateri kuhamo fižol, nekajkrat zamenjamo (vsaj trikrat), in težav bo manj. Koristi tudi, če med kuhanjem dodamo nekaj semen kumine ali janeža. In še ena zanimivost: fižol ugodno vpliva tudi na duševno zdravje, in sicer zaradi tiamina, ki sodeluje v proizvodnji energije in sintezi acetilkolina, nevrotransmiterja, ki izboljšuje kratkoročni spomin. Pomanjkanje povezujejo s kognitivnimi težavami v starosti, kot je na primer alzheimerjeva bolezen.