Naglušnost: nemalokrat spregledana in stigmatizirana

Ste vedeli, da začnemo okoli 18. leta izgubljati zmožnost zaznavanja zelo visokih tonov? In da lahko glasni zvoki povzročijo zvonjenje v ušesih? Poškodujejo lahko dlačne celice, te lahko odmrejo, če so okvare prehude. Vsak hrup, ki presega 85 dB, lahko povzroči slušne okvare, če smo mu dovolj dolgo izpostavljeni.
Manko sluha se lahko pojavi na enem ali obeh ušesih, stopnjuje pa se od blage, zmerne in težke naglušnosti vse do gluhote. S sodobnim načinom življenja se je povečala izpostavljenost hrupu in drugim dejavnikom, ki škodljivo vplivajo na zdravje in sluh, število ljudi z okvaro sluha neprestano narašča.

Naglušnost je zmanjšana sposobnost slišanja zvokov in se lahko pojavi postopoma ali nenadoma. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, pogostejša je pri starejših. Pogosto je spregledana in stigmatizirana. Mnogi se je sramujejo, zato jo prikrivajo, kar lahko vodi v osamljenost, socialno izolacijo in duševne stiske.
Simptomi naglušnosti se lahko razvijajo postopoma ali nenadoma, odvisno od vzroka, in vključujejo širok spekter težav, denimo težave pri razumevanju govora, zlasti v hrupnem okolju, posameznik, ki slabše sliši, druge pogosto prosi, naj ponovijo, kar so rekli, pogosto poviša glasnost televizorja ali radia. Tudi zvonjenje ali šumenje v ušesih, tinitus, je pogosto povezano z naglušnostjo.
Most, ki povezuje
Pomembno je, da ob zaznavi težav s sluhom čim prej poiščemo pomoč, najprej osebnega zdravnika, da nas bo napotil k specialistu, ta pa bo opravil ustrezne preglede. Prej ko bomo ukrepali, večje možnosti bomo imeli za uspešno prilagoditev in ohranitev aktivnega življenjskega sloga.
Upoštevajmo pravilo 60/60.
Napredek tehnologije je močno izboljšal življenje naglušnih oseb. Pri obvladovanju naglušnosti so najpomembnejši slušni pripomočki, izbira katerih je vselej prilagojena težavam posameznika in okoliščinam. Sodobni slušni aparati so majhni in diskretni, omogočajo bolj jasno zaznavanje govora, zmanjšujejo šume iz okolja in celo omogočajo brezžično povezavo z mobilnim telefonom, televizijo ali računalnikom.
Slušni aparati, polževi vsadki, aplikacije za prepoznavanje govora ter podnapisi v realnem času omogočajo vključevanje v skoraj vse vidike družbenega življenja. Digitalna orodja niso več zgolj nadomestek za izgubljen sluh, pač pa most, ki povezuje ljudi. Tudi okolje postaja vse bolj dostopno – od podnapisov v gledališčih do prilagojenih delovnih mest. S tem se krepi sporočilo, da naglušnost ni ovira, ampak ena izmed mnogih človeških različnosti.
Ob zaznavi težav s sluhom čim prej poiščimo pomoč.
O naglušnosti je treba govoriti brez predsodkov in z razumevanjem, tako namreč ustvarjamo okolje, v katerem se vsak posameznik počuti sprejetega. Kampanje ozaveščanja in izobraževanja o pomenu preventive sluha pripomorejo k boljšemu razumevanju in sprejemanju.
Za sluh skrbimo od mladih nog. Izogibamo se dolgotrajnemu izpostavljanju hrupu (koncerti in hrupno delovno okolje lahko trajno poškodujejo sluh, uporabljajmo zaščito za ušesa, kadar je to potrebno); pozorni smo pri uporabi slušalk (upoštevajmo pravilo 60/60: glasnost naj ne presega 60 odstotkov največje jakosti, poslušanje naj ne traja več kot 60 minut brez odmora); opravljajmo redne preglede sluha (zlasti po 50. letu in če opazimo, da težje sledimo pogovorom; zgodnje odkrivanje sprememb omogoča hitro ukrepanje in ohranjanje kakovosti življenja); vsako vnetje ušes je treba zdraviti (nezdravljene okužbe lahko povzročijo trajne poškodbe sluha); poskrbimo za zdrav življenjski slog (kajenje, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen povečujejo tveganje za okvare sluha).
