Nahranimo dobre bakterije
Ključ do urejene prebave je zdravo črevesje; pomembna je prehrana, krožnike naj polni zlasti polnovredna rastlinska hrana.
Odpri galerijo
Sodobni človek mora skrbeti za temeljito in redno čiščenje črevesja. V javnosti se je zelo razširil tudi izraz, da je črevesje naše drugo srce. Če je torej črevesje zdravo, je zdrav tudi organizem. Poskrbite za dobre črevesne bakterije, zato svetujejo znanstveniki. Znanost danes ugotavlja, če verjamemo ali ne, da bakterije, ki naseljujejo našo mikrobioto, krojijo naše želje, vplivajo na naše mišljenje in imajo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Sliši se bolj kot nekakšno razmišljanje človeka, ki si želi, da bi vse resnično delovalo, kot si zamisli, a resnica je drugačna. Namreč, od izbire hrane je odvisno, katere bakterije bomo nahranili. Veliko sladkarij, procesirane in predelane hrane ter hrane živalskega izvora nahrani nekatere patogene bakterije, glive in kvasovke ter parazite. Vedno hranimo zdravje ali bolezen, zato naj vsaj v tem času krožnik zapolni predvsem polnovredna rastlinska hrana. Dobre bakterije namreč potrebujejo predvsem zelenjavo, to je vlaknine, zato je izjemnega pomena, kakšno hrano izbiramo.
Začaran krog
Kot zapiše Anthony William v svoji knjigi Medical medium (Medijski medij), ki zagovarja, da je prebavni trakt temelj zdravja, se množica kroničnih bolezni in težav pripisuje tudi tvorjenju amonijaka, kar je stranski produkt gnitja v črevesju, predvsem hrane, ki tam ostane. »Takrat se pojavijo napihnjenost, prebavne težave in kronična dehidracija, prvotni vzrok za vse to pa je, da jemo vstresu ali pod pritiskom. Škodljive kisline, ki ob tem nastanejo, povzročajo refluks in nabiranje sluzi v prebavilih. Ko se amonijak širi po telesu, smo utrujeni, imamo težave s kožo, smo tesnobni in nespečni. K začaranemu krogu prispevajo tudi mastna in sladka hrana, meso, oreški in stročnice. Rešitev za obnavljanje želodčne kisline je čisto preprosta – vsak dan na tešče spijemo pol litra svežega soka zelene,« pravi William in dodaja, da prebavilom koristijo tudi kakovostna solata, origano, timijan, poprova meta, banane, jabolka, fige, datlji ter naravni probiotiki, polni mikroorganizmov, ki jih najdemo na listih in površini sadja in zelenjave ter krepijo črevesje. »Vrhunski vir mikroorganizmov je brstični ohrovt. Lucerna, brokoli, detelja, leča, gorčica, sončnica, kodrolistni ohrovt ter druga semena, kadar kalijo, pa so pravi živi mikrovrtovi,« še pravi William.
Anthony William pravi, da ko vodi dodamo malce svežega limonovega ali limetinega soka, jo bomo s tem znova aktivirali, saj je voda v limeti ali limoni živa za razliko od navadne, ki večinoma zaradi filtriranja in procesiranja namreč ni več živa. Voda se nato lažje veže na strupe v telesu, ki se hitreje odplaknejo, pravi.