HRANA ZA GLAVO
Nahranimo možgane
Čeprav so majhni, porabijo kar 20 odstotkov zaužitih kalorij; če dobijo vsa hranila, bodo v vrhunski formi.
Odpri galerijo
Če si želimo, da bi bili naši organi čim dlje zdravi in v dobri kondiciji, moramo zanje skrbeti. Tudi za možgane, za katere mislimo, da bodo delovali brezhibno, ne da bizanje kaj naredili. A kot pravijo nevroznanstveniki, ni tako, sploh pa je skrb za možgane dokaj preprosta in večinoma tudi zelo prijetna. V dobri kondiciji bodo, če bomo skrbeli za fizično in mentalno aktivnost, kakovostno spanje, zdravo prehrano in se izogibali tveganemu ravnanju.
Živila in druge snovi, ki jih vnesemo v telo, ne vplivajo le na delovanje prebavil in mišic, ampak tudi na možgane. Hrana zelo vpliva na spomin, učenje, budnost, odločanje in številne druge umske sposobnosti. Nekatere študije pravijo, da organi ljubijo tista živila, ki so podobna njihovi obliki. Tako so za možgane dobri orehi, saj jedrca spominjajo na obliko možganov.
Kot pravijo strokovnjaki, lahko z določenim načinom prehranjevanja pomagamo preprečevati težave, povezane z možgani in živčnim sistemom, ki nadzira delovanje organov in omogoča delovanju telesa. Za vzdrževanje zdravih možganov in vitalnosti uma sta najpomembnejši stabilna raven glukoze v krvi ter zadostna količina železa, mineralov in vitaminov, beljakovin ter nenasičenih maščobnih kislin. Priporočljivo je uživanje živil, ki so bogata s kalcijem, kalijem, vitaminom C, vitamini iz skupine B, flavonoidi in vlakninami. Vse te vitamine in minerale in druge koristne snovi vsebujejo brokoli, šparglji, rdeča pesa, čebula, krompir, paprika, grah, zelena solata, repa, koščičasto sadje, agrumi.
Ne le za zdravo in uravnoteženo prehrano, poskrbeti moramo tudi za zadostno hidracijo. Možgani najbolj ljubijo navadno vodo. Tekočina je pomembna, da hranljive snovi pridejo do možganov. Dokazano je, da dehidracija poslabša kratkoročni spomin in druge umske sposobnosti.
Živila in druge snovi, ki jih vnesemo v telo, ne vplivajo le na delovanje prebavil in mišic, ampak tudi na možgane. Hrana zelo vpliva na spomin, učenje, budnost, odločanje in številne druge umske sposobnosti. Nekatere študije pravijo, da organi ljubijo tista živila, ki so podobna njihovi obliki. Tako so za možgane dobri orehi, saj jedrca spominjajo na obliko možganov.
Kot pravijo strokovnjaki, lahko z določenim načinom prehranjevanja pomagamo preprečevati težave, povezane z možgani in živčnim sistemom, ki nadzira delovanje organov in omogoča delovanju telesa. Za vzdrževanje zdravih možganov in vitalnosti uma sta najpomembnejši stabilna raven glukoze v krvi ter zadostna količina železa, mineralov in vitaminov, beljakovin ter nenasičenih maščobnih kislin. Priporočljivo je uživanje živil, ki so bogata s kalcijem, kalijem, vitaminom C, vitamini iz skupine B, flavonoidi in vlakninami. Vse te vitamine in minerale in druge koristne snovi vsebujejo brokoli, šparglji, rdeča pesa, čebula, krompir, paprika, grah, zelena solata, repa, koščičasto sadje, agrumi.
Živila in druge snovi, ki jih vnesemo v telo, ne vplivajo le na delovanje prebavil in mišic, ampak tudi na možgane.
Dehidracija slabša spomin
Kdor ima pogoste glavobole, ne sme spuščati obrokov. Za glavobol je poleg drugih dejavnikov lahko vzrok nizka raven sladkorja v krvi, in preskakovanje obrokov povzroča prav to. Sprožilci glavobola so tudi alkohol, kava, čokolada, predelane mesnine premastni siri, konzervirana hrana in preveč soli, zato je bolje, da tega ne uživamo preveč in prepogosto. Pri nespečnosti pomagajo topli napitki, ki jim dodamo žlico medu. Mlečni napitki ali zeliščni čaj iz kamilice, lipe ali mete namreč umirjajo in omogočajo lažji spanec. Hrana, ki pomaga blažiti znake alzheimerjeve bolezni oziroma demence, je bogata s folno kislino, beta karotenom, vitamini C, D in E, tudi cinkom in selenom in maščobnimi kislinami omega 3. Strokovnjaki priporočajo uživanje rib, zelene listnate zelenjave, kakršna je špinača, korenja, puranjega mesa, bučnih in sončničnih semen in česna. Za krompir in sojo v zrnu, ki sta vir koencima Q10, pa na splošno velja, da dobro vplivata na zdravje starejših ljudi.Dehidracija poslabša kratkoročni spomin in druge umske sposobnosti.
Ne le za zdravo in uravnoteženo prehrano, poskrbeti moramo tudi za zadostno hidracijo. Možgani najbolj ljubijo navadno vodo. Tekočina je pomembna, da hranljive snovi pridejo do možganov. Dokazano je, da dehidracija poslabša kratkoročni spomin in druge umske sposobnosti.