Naj bo oktober vse leto
Vendar pa en mesec ni dovolj. Nujno je stalno delovanje vse leto, saj bolezen ne prizadene le oktobra. Rožnati oktober je dobra osnova, da se pogovor o raku dojk nadaljuje, a resnični premiki v zdravljenju in ozaveščanju zahtevajo dolgotrajne kampanje in nenehno podporo.
Po podatkih Registra raka RS je v obdobju 2016–2020 v Sloveniji povprečno zbolelo 1481 žensk za rakom dojk na leto, umrlo pa jih je 439. Leta 2020 je za to boleznijo zbolelo 1459 oseb, med njimi 1448 žensk in 11 moških, umrlo pa je 472 žensk in trije moški.
Ob koncu leta 2020 je v Sloveniji živelo približno 20.000 oseb, ki jim je bila kdaj postavljena diagnoza raka dojk. Najpogosteje zbolevajo ženske, stare med 50 in 65 leti. Rak dojk sicer spada med bolezni z dobrimi obeti za preživetje. Po petletnem čistem preživetju je na drugem mestu med izbranimi raki pri ženskah v Sloveniji. Bolnice, ki so zbolele med letoma 2013 in 2017, so imele 88-odstotno petletno čisto preživetje. V obdobju 1997–2016 se je petletno čisto preživetje bolnic z rakom dojk povečalo za 10 odstotnih točk.
Lokalno, sistemsko
V Sloveniji je zdravljenje raka dojk na visoki ravni. Raka zdravimo z lokalnimi in oziroma ali sistemskimi pristopi. Lokalno zdravljenje vključuje kirurške posege in radioterapijo (obsevanje), medtem ko sistemsko obsega kemoterapijo, hormonsko terapijo, tarčno zdravljenje in imunoterapijo. Izbira in načrt zdravljenja temeljita na številnih dejavnikih, kot so vrsta raka, stadij bolezni, bolnikovo splošno zdravstveno stanje, starost in drugi dejavniki. Napredna tehnologija in raznolikost zdravil omogočata vse bolj individualiziran pristop, prilagojen potrebam vsakega bolnika posebej. V Sloveniji zdravljenje raka poteka v več zdravstvenih ustanovah.
Pri nas se uvaja koncept celostne rehabilitacije bolnikov OREH (Onkološka REHabilitacija) za izboljšanje učinkovitosti zdravljenja in kakovosti življenja bolnikov z rakom debelega črevesa in danke ter bolnic z rakom dojk. Celostna rehabilitacija vključuje aktivne postopke, s katerimi onkološkim bolnikom zagotavljajo optimalno telesno, duševno in socialno delovanje že od postavitve diagnoze. Obsega medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo ter traja vse od diagnoze raka do vrnitve bolnikov na delo ali v vsakdanje življenje.
Med glavnimi težavami so še vedno strah pred presejalnimi pregledi, neenak dostop do informacij na ruralnih območjih in včasih stigma ali pomanjkanje razumevanja.
Dora, rožnati oktober, Europa Donna
V Sloveniji se je ozaveščenost o raku dojk v zadnjih letih precej izboljšala, predvsem zaradi nacionalnega programa Dora, kampanj, kot je rožnati oktober, in delovanja organizacij, kot je Europa Donna. Vendar pa ozaveščenosti nikoli ni preveč, saj je zgodnje odkrivanje bolezni ključno za uspešno zdravljenje.
Vedno lahko naredimo več, da bi dosegli širšo javnost, zlasti ranljive skupine, katerim je dostop do informacij omejen ali ni zadosten. Na žalost je bolnic že toliko, da vsak koga pozna in je mogoče zavedanje, da bolezen res obstaja.
Za še boljše razumevanje vseh aktivnosti, ne samo v času rožnatega oktobra, smo se pogovarjali z Jano Lavtižar, vodjo Centra za krepitev zdravja (CKZ) v Zdravstvenem domu Kranj, ki nam je tudi posredovala podatke o raku dojk. Njeno delo vključuje podporo pacientkam, informiranje o možnostih presejalnih programov in sodelovanje pri izobraževanju, povezanem z zgodnjim odkrivanjem raka dojk. Je del ekipe CKZ, ki zagotavlja preventivne zdravstvene programe in se ves čas vključuje v širše kampanje ozaveščanja.
Lavtižarjeva nam je povedala, da so med glavnimi težavami, ki jih prepozna z vidika preventive, še vedno strah pred presejalnimi pregledi, neenak dostop do informacij na ruralnih območjih in včasih stigma ali pomanjkanje razumevanja pomena zgodnjega odkrivanja.
Po svetu so države, kot sta Nizozemska in Švedska, uspešne pri zgodnjem odkrivanju in zagotavljanju kakovostnega zdravljenja. Stopnja udeležbe žensk v njihovih programih presega 80 odstotkov. Oba sistema sta v svetovnem merilu zgled za uspešno implementacijo presejalnih programov, saj združujeta visoko pokritost prebivalstva, dostopnost, kakovost storitev ter zanesljivost diagnosticiranja.
Pri nas se uvaja koncept celostne rehabilitacije bolnikov OREH (Onkološka REHabilitacija) za izboljšanje učinkovitosti zdravljenja in kakovosti življenja bolnikov z rakom debelega črevesa in danke ter bolnic z rakom dojk.
Lahko smo zadovoljni
»Pomembno je, da se v Sloveniji zgledujemo po takšnih praksah in jih postopoma uvajamo. V Sloveniji je stopnja udeležbe žensk v programu Dora 77-odstotna, medtem ko je na Gorenjskem za dva odstotka višja, torej 79. S tem smo res lahko zadovoljni,« je povedala Jana Lavtižar.
»Pomembno sporočilo glede preventive raka na dojki je, da zgodnje odkrivanje rešuje življenja. Redno samopregledovanje dojk, udeležba v presejalnih programih, kot je Dora, in zdrav način življenja so ključni koraki za zmanjšanje tveganja in pravočasno odkrivanje bolezni. Ženske, zlasti po 50. letu starosti, naj se redno udeležujejo mamografskih pregledov, že v mlajših letih pa je pomembno, da spoznajo svoje telo in prepoznajo morebitne spremembe. Preventiva vključuje tudi zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, ohranjanje zdrave telesne teže in izogibanje alkoholu ter kajenju.
Torej prisluhnite svojemu telesu. In tako kot pravi slogan našega Centra za krepitev zdravja: Danes pa res začnem, začnite danes in ne prestavljajte na jutri, da ne bo prepozno. Pravočasnost je tista, ki šteje.« Tako je s spodbudo vsem sklenila Jana Lavtižar.
Pomembno sporočilo glede preventive raka na dojki je, da zgodnje odkrivanje rešuje življenja.
