Naj nas depresija ne premaga
Spremembe, ki so okoli nas, sploh v zadnjem obdobju, ko se spopadamo še z virusom, lahko za marsikoga pomenijo slabše razpoloženje, manj energije in večjo potrebo po spanju, tudi utrujenost in manjšo željo po aktivnosti in druženju. Pri veliko ljudeh se v jesensko-zimskem času lahko pojavi tako imenovana zimska depresija, ki jo strokovnjaki imenujejo sezonska razpoloženjska motnja: od klinične oziroma tipične depresije se razlikuje predvsem po tem, da nastopi praviloma jeseni, s krajšanjem dni, in izzveni spomladi.
Zdravniki pravega vzroka še niso odkrili, znano pa je, da na nastanek depresije vplivajo trije dejavniki: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Če je kdo v družini že imel depresijo, obstaja večja verjetnost, da zbolite, bolezen pa se pojavlja tudi pri ljudeh, ki nimajo takšne družinske zgodovine.
Sicer se depresija pri ljudeh kaže z različnimi znaki, ki se med boleznijo spreminjajo celo pri istem človeku. Ljudje so žalostni, pogosto se jih lotevajo občutki tesnobe, praznine in brezupa. Pojavljajo se črnoglede misli, občutja nemoči, nevrednosti in krivde. Posameznik izgubi veselje ter zanimanje za stvari in dejavnosti, ki ga sicer veselijo, izgubi željo do spolnosti. Depresijo spremljajo težave s spanjem, redko pa velika potreba po spanju, pojavlja se izguba teka ali pretirana ješčnost. Človek občuti pomanjkanje energije, bolj je razdražljiv, težje se zbere, lahko ga mučijo glavobol, prebavne motnje in bolečine po telesu. Pogoste so celo misli o smrti in samomoru.
Pomembna podpora svojcev
Ljudje z depresijo potrebujejo močno oporo svojcev. Ta je potrebna v vseh fazah bolezni. Prav svojci prvi opazijo, da se z njihovim bližnjim nekaj dogaja, da je njegovo vedenje spremenjeno, drugačno in škodljivo zanj in za okolico. Praviloma so svojci tisti, ki bolnika spodbudijo k temu, da poišče pomoč, oziroma jo zanj poiščejo sami.
Diagnoza marsikdaj temelji tudi na tem, kar o bolniku in njegovem vedenju povedo svojci. Ti so steber opore bolnikom tako v obdobju manije kot v depresivnem stanju, ko so bolniki povsem na tleh, ne verjamejo svojim občutkom, preganjata jih nemoč in obup. Svojci morajo upoštevati, da depresivna oseba običajno ne zmore velikih naporov, v primeru hude depresije naj je ne puščajo same. Čeprav veliko ljudi doživi le eno epizodo depresije, so pogostejši primeri ponovitve. Ob tem ni nujno, poudarjajo psihologi, da jih ta duševna motnja spremlja vse življenje. Svetujejo, naj si človek med depresijo ne postavlja težko dosegljivih ciljev in si ne nalaga prevelike odgovornosti. Velike naloge naj razdeli na več manjših, od sebe naj ne pričakuje preveč.
Če ne morete spati, se ne veselite običajnih stvari in tako stanje traja več kot tri tedne, poiščite zdravniško pomoč.
Za življenje brez turobnih misli, ki jih lahko prinese zimski čas, je pomembno, da ohranimo zdravo rutino, saj nas bo prav to ohranilo zdrave. Pomembno je, da vzdržujemo dobre navade, tiste, za katere vemo, da nam pomagajo k boljšemu počutju – tudi če nam kdaj spontano ni do tega. Naj bo to druženje ali gibanje.
To in vzdrževanje pozitivnega življenjskega sloga nas podpirata pri tem, da bomo čim bolje prestali tudi ta temnejši letni čas. Nujno je, pravijo psihologi in psihiatri, da vsakdo, ki opazi, da ne more spati, da mu gre na jok, da se ne veseli običajnih stvari in tako stanje traja več kot tri tedne, poišče zdravniško pomoč, saj si sam ne more pomagati.
