Najbolj priljubljen na oglje
Težko si je prestavljati poletje brez peke na žaru. Primerna je za mesojedce in vegetarijance, za tiste, ki živijo v bloku, in one v hišah, na voljo so celo majhni prenosni, ki jih lahko vzamemo s seboj na bližnji travnik ali v kamp. V trgovinah je izbira velika, cene zelo različne, potem je tu še dilema, ali izbrati plinskega, električnega ali tistega na oglje. Na odločitev običajno vplivata cena in okolje, v katerem živimo.
Za balkon ali strnjeno naselje sta denimo primerna plinski in električni, še posebno če želimo s sosedi ohraniti dobre odnose, preden odhitimo v trgovino, pa se je vseeno priporočljivo pozanimati, ali je uporaba žara na balkonu sploh dovoljena. Omenjena žara oddajata bistveno manj dima. Primerna sta tudi za tiste, ki želijo pogosto kuhati na prostem, kar je sicer v poletnih mesecih dobra izbira tudi zato, da stanovanja še dodatno ne segrevamo. Plinski žar bo pripravljen za peko v nekaj minutah, v povprečju se bo dovolj segrel za peko mesa v petnajstih, medtem ko je prižiganje žara na oglje bolj zapleteno in tudi dolgotrajno. Enako velja za čiščenje. Plinskega enostavno izklopimo, medtem ko je treba pri žaru na oglje počakati, da se ohladi, in nato poskrbeti, da varno in ustrezno zavržemo pepel.
Edini pravi okus
A tudi žar na oglje ima prednosti. Prva je denimo cena, saj so na voljo že za nekaj deset evrov, za okrog 200 je mogoče dobiti že zelo dobre, medtem ko je treba za plinskega običajno odšteti nekaj stotakov. Žari na oglje so običajno tudi manjši, predvsem pa lažji, njihovi ljubitelji pa so prepričani, da so to tudi edini pravi, češ da le peka na oglju ali lesu jedem da tisti pravi okus, ki ga od žara pričakujemo. To sicer ne drži povsem, ta okus meso namreč dobi, ko njegovi sokovi, sestavljeni večinoma iz vode, maščobe in razgrajenih beljakovin, kapljajo na ogenj, kjer zgorijo, nastanejo pa nove aromatične molekule, ki se med peko oprimejo mesa. To se zgodi ne glede na to, katero vrsto žara uporabljamo, je pa res, da hrane na plinskem ne moremo dimiti.
Plinski je hitreje pripravljen za uporabo in tudi čiščenje je manj zahtevno.
Obe vrsti žara potrebujeta tudi nekaj vaje, preden bomo peko usvojili. Povsem nasproten je denimo način segrevanja – plinski se bo segrel, ko pokrov zapremo, žar na oglje, ko bo pokrov odprt. Slednji lahko razvije tudi veliko višjo temperaturo kot gorilniki plinskega žara, a jo je nekoliko težje uravnavati in imeti pod nadzorom, medtem ko pri plinskem zgolj obrnemo gumb.
Plinskemu je izredno podoben električni, a je slednji veliko manjši in zato primeren tudi za manjše balkone, celo zaprte prostore. Pred nakupom pa se prepričajmo, ali imamo v bližini mesta, kamor ga želimo postaviti, vtičnico, sicer s peko ne bo nič. Električni žar se od vseh treh najmanj segreje, ker kuhalno površino segreva grelna plošča in ne ogenj, je to tudi žar, ki bo mesu dal najmanj prej omenjenega okusa, ki ga običajno povezujemo z žarom. Dimljenje hrane na njem seveda ni mogoče.
