KRIZA SREDNJIH LET
Najbolj srečno obdobje v življenju
Ko bi starostniki lahko izbirali, bi se vrnili v obdobje srednjih let, ne pa v najstniška ali študentska leta.
Odpri galerijo
Kriza srednjih let, mit ali resničnost? FOTO: Guliver/Getty Images
Kriza srednjih let je fenomen, o katerem je bilo že veliko izrečenega in napisanega. Navadno ga povezujemo z moškimi okoli petdeseta leta, ki so dovolj finančno močni in neodvisni, da si po eni strani kupujejo predmete, po katerih so hrepeneli v mladosti, po drugi strani pa poskušajo ohranjati mladostniški videz in se neredko zapletajo v afere z mlajšimi ženskami, vse v senci prebujene zavesti o minljivosti. Tako lahko vidimo sivolasce v kabrioletih, na harleyjih, s svežimi tetovažami ali uhani v ušesih.
Profesor Nick Haslam z Univerze Melbourne trdi, da je osrednje življenjsko obdobje zgolj čas, ki zahteva proces prilagajanja na novo bivalno realnost. Za krizo srednjih let naj bi bilo zelo malo znanstvenih dokazov. Ankete vedno znova potrjujejo, da bi se večina starostnikov, če bi lahko izbirali, vrnila prav v obdobje srednjih let, ne v najstniška ali študentska leta.
Profesor Haslam pojasnjuje, da ne obstaja neka fiksna točka, po kateri bi lahko določeno življenjsko obdobje izbrali kot osrednje. Tudi kriza lahko nastane v katerem koli obdobju življenja. "Že tako je težko določiti, kdaj naj bi se pojavila kriza srednjih let," je povedal. "Koncept srednjih let je zelo raztegljiv in se spreminja, ko se staramo."
Študije so obdobje srednjih let postavile nekam med 30 in 70 leti. Samooklicane krize pa preprosto postajajo s starostjo bolj pogoste. Sicer pa so srednja leta za večino bolj pozitivna, ker je naša osebnost bolj zrela in stabilna. Zanimivi so bili izsledki švicarske študije iz leta 2009, v kateri so anketiranci krizo srednjih let postavili v poznejše obdobje, če so bili sami bolj stari.
Lahko pa bi šlo za genetski pojav, saj tudi šimpanzi in orangutani v tej starosti doživijo padec razpoloženja. V tej starosti so opice najmanj družabne. Čeprav se špekulira, da bi lahko krizo spodbudili dogodki, profesor Haslam opozarja, da ni jasnih dokazov.
"Krize niso nujno povezane z dogodki v življenju. V neki študiji so odkrili, da se kriza srednjih let ni sprožila zaradi razpada zakona, izgube službe ali smrti ljubljene osebe." V glavnem so psihološke spremembe, ki se zgodijo med krizo srednjih let, pozitivne. Osebnost se ustali, ljudje se sprejmejo takšne, kot so, pozitivna čustva pa se v glavnem izboljšujejo s staranjem."
To potrjujejo študije, ki so jih leta 2000 opravili na Američankah. Rezultati so pokazali, da so ženske med 41. in 50. letom starosti postale bolj odporne, manj nevrotične in bolj samozavestne. "Za nekatere je lahko kriza srednjih let zelo zmedeno obdobje, a v resnici ni veliko dokazov, da gre za obdobje krize in malodušja," je prepričan profesor.
2525 let je tista meja, ko se naši možgani začnejo starati.
Samooklicane krize
Krize se lahko pojavijo vedno.FOTO: Guliver/Getty Images
Profesor Haslam pojasnjuje, da ne obstaja neka fiksna točka, po kateri bi lahko določeno življenjsko obdobje izbrali kot osrednje. Tudi kriza lahko nastane v katerem koli obdobju življenja. "Že tako je težko določiti, kdaj naj bi se pojavila kriza srednjih let," je povedal. "Koncept srednjih let je zelo raztegljiv in se spreminja, ko se staramo."
Študije so obdobje srednjih let postavile nekam med 30 in 70 leti. Samooklicane krize pa preprosto postajajo s starostjo bolj pogoste. Sicer pa so srednja leta za večino bolj pozitivna, ker je naša osebnost bolj zrela in stabilna. Zanimivi so bili izsledki švicarske študije iz leta 2009, v kateri so anketiranci krizo srednjih let postavili v poznejše obdobje, če so bili sami bolj stari.
Po štiridesetem letu začne propadati možganska sivina ter tudi belina, ki skrbi za komunikacijo med posameznimi deli možganov.FOTO: Guliver/Getty Images
Tudi primati poznajo krizo
Psihoanalitik Elliot Jaques, ki je leta 1965 skoval termin kriza srednjih let, je bil prepričan, da to obdobje odseva prebujanje zavesti lastne smrtnosti. Drugi pa so prepričani, da se pojavi, ko začnejo otroci zapuščati dom, ko moramo začeti skrbeti za ostarele starše in se pojavijo prve kronične bolezni.Lahko pa bi šlo za genetski pojav, saj tudi šimpanzi in orangutani v tej starosti doživijo padec razpoloženja. V tej starosti so opice najmanj družabne. Čeprav se špekulira, da bi lahko krizo spodbudili dogodki, profesor Haslam opozarja, da ni jasnih dokazov.
Ko se možgani začnejo staratiRaziskava, ki je bila opravljena februarja 2017, je pokazala, da se naši možgani začnejo starati, ko dopolnimo 25 let. Cerebrospinalna tekočina, ki kroži po možganih in hrbtenjači, takrat začenja doživljati padec v hitrosti pretoka, njeno gibanje pa povezujejo z boleznimi, kot sta multipla skleroza in visok krvni pritisk. Ni pa še jasno, ali je ta sprememba povezana tudi z značilnimi boleznimi starostnikov, kot je na primer demenca. Prejšnje preiskave so pokazale, da se po dopolnjenem 40. letu starosti začneta manjšati volumen in teža možganov. V povprečju to znaša okoli pet odstotkov na desetletje. Po štiridesetem letu začne propadati možganska sivina ter tudi belina, ki skrbi za komunikacijo med posameznimi deli možganov. Propadati začnejo tudi mielinske ovojnice, ki so ključne za nemoteno delovanje nevronov in prenos signalov. Te spremembe naj bi bile posredno povezane s padanjem nivoja dopamina in serotonina.
Večina starostnikov je najbolj uživala prav v srednjih letih.FOTO: Guliver/Getty Images
To potrjujejo študije, ki so jih leta 2000 opravili na Američankah. Rezultati so pokazali, da so ženske med 41. in 50. letom starosti postale bolj odporne, manj nevrotične in bolj samozavestne. "Za nekatere je lahko kriza srednjih let zelo zmedeno obdobje, a v resnici ni veliko dokazov, da gre za obdobje krize in malodušja," je prepričan profesor.
