Najboljša zaščita pred kratkovidnostjo otrok
Kratkovidnost ali miopija namreč narašča s skrb vzbujajočo hitrostjo. Do leta 2050 naj bi po ocenah obsežne študije, objavljene v British Journal of Ophthalmology, kratkovidnost prizadela 740 milijonov otrok in najstnikov.
Študija je preverila vid več kot pet milijonov otrok in najstnikov iz 50 držav na vseh šestih celinah. Pokazala je, da se je kratkovidnost med letoma 1990 in 2023 potrojila.
Raziskovalci pravijo, da se je ta porast še posebej opazno povečal po pandemiji covida-19. Kratkovidnost se običajno začne v osnovni šoli in se slabša, dokler oko ne preneha rasti pri približno 20 letih.
Čas zaprtja zaradi pandemije covida-19 po vsem svetu, ko je moralo več milijonov ljudi dlje časa ostati v zaprtih prostorih, je pustil posledice tudi na vidu otrok in najstnikov.
Velika vloga okoljskih dejavnikov
Kratkovidnost (miopija) pomembno vpliva na zdravje očesa. Predvideva se, da bo do leta 2050 kratkovidne že 50 odstotkov svetovne populacije. Kratkovidnost je stanje, pri katerem so oddaljeni predmeti videti zamegljeno.
Pri otrocih to pogosto pomeni težave pri gledanju na tablo v šoli ali prepoznavanju obrazov na daljavo, medtem ko je njihov bližnji vid, denimo za branje ali uporabo naprav, jasen.
Zgodovinsko gledano so kratkovidnost pripisovali predvsem genetiki – otroci, katerih starši so kratkovidni, imajo večje možnosti, da se to stanje razvije tudi pri njih. Vendar najnovejši podatki kažejo, da imajo zdaj večjo vlogo okoljski dejavniki, saj se je pojavnost kratkovidnosti v zadnjih desetletjih močno povečala.
Eden ključnih dejavnikov za to spremembo je zmanjšana izpostavljenost dnevni svetlobi. Študije so dosledno pokazale, da ima čas, preživet na prostem, zlasti podnevi, zaščitni učinek na otrokov vid.
Dekleta bolj kratkovidna kot dečki
Vse več kratkovidnosti sovpada s spremembami v načinu življenja, predvsem z uporabo digitalnih naprav. Od šolskih nalog na tablicah do zabave na pametnih telefonih otroci danes več časa preživijo v zaprtih prostorih, osredotočeni na bližinska opravila.
Ta podaljšana »bližinska dela« na zaslonih dodatno obremenjujejo njihove razvijajoče se oči, kar povzroči podaljšanje očesnega zrkla in vodi do kratkovidnosti. Zanimivo je, da kratkovidnost ni enakomerno razširjena po vsem svetu.
V vzhodni Aziji je stanje doseglo epidemijske razsežnosti, saj je prizadetih 85 odstotkov otrok na Japonskem in 73 odstotkov v Južni Koreji. V nasprotju s tem so stopnje precej nižje v državah, kot sta Paragvaj in Uganda, kjer je kratkovidnih manj kot odstotek otrok.
Kaj povzroča tako izrazite razlike?
Kulturne in izobraževalne norme imajo verjetno pomembno vlogo. V državah, kot so Japonska, Hongkong in Singapur, se formalno izobraževanje otrok začne že pri dveh letih in pogosto morajo ure in ure preživeti ob branju ali domačih nalogah.
Ta zgodnja osredotočenost na bližinsko delo, skupaj z manj časa na prostem, prispeva k višjim stopnjam kratkovidnosti. Pri tem igra vlogo tudi spol.
Raziskave kažejo, da je pri dekletih večja verjetnost za razvoj kratkovidnosti kot pri dečkih. Ena od razlag bi lahko bila, da dekleta, zlasti ko odraščajo, manj časa preživijo na prostem in več časa na zaslonih ali pri branju.
Manj zaslonov, več narave
Glede na vedno več dokazov strokovnjaki priporočajo več strategij za pomoč pri zajezitvi kratkovidnosti pri otrocih. Več časa na prostem: preživljanje vsaj ene do dveh ur dnevno na prostem lahko zmanjša tveganje za razvoj kratkovidnosti.
Svetla naravna svetloba spodbuja sproščanje dopamina v mrežnici, kar pomaga uravnavati rast očesa in preprečuje njegovo pretirano podaljšanje. Omejitev časa pred zasloni: zmanjšanje časa, ki ga otroci preživijo pred zasloni, še posebno za prosti čas, lahko zmanjša obremenitev njihovih oči.
Starši in šole bi morali spodbujati odmore od uporabe zaslonov in uravnotežiti digitalno učenje s telesnimi dejavnostmi. Spodbujanje telesne aktivnosti: poleg koristi, ki jih prinaša zunanja svetloba, je redna telesna dejavnost ključna za splošno zdravje in lahko posredno podpira zdravje oči z zagotavljanjem več časa na prostem.
Zgodnji očesni pregledi: redni pregledi vida pri otrocih, že v zgodnjem otroštvu, lahko pomagajo odkriti kratkovidnost, preden se poslabša.
Na splošno je pri ljudeh s kratkovidnostjo večja verjetnost, da se bodo pozneje v življenju pojavili zapleti, ki ogrožajo vid, kot so siva mrena, glavkom in degeneracija makule (očesna bolezen, ki prizadene centralni vid).
Poleg rednih pregledov vida je izjemno pomembno tudi to, da majhni otroci čim manj časa preživijo pred zasloni in veliko več na prostem.
