Najboljši čas za vadbo
Je za naše telo bolje, če telovadimo ob določenih urah dneva? Nova študija o času vadbe in presnovnem zdravju kaže, da je vsaj za nekatere ljudi odgovor pritrdilen. Raziskava, v kateri so sodelovali moški z visokim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, je pokazala, da so tisti, ki so vadili ob popoldnevih, bolj izboljšali presnovno zdravje kot tisti, ki so isto vadbo izvajali zjutraj.
Ali in kako lahko urnik vadbe vpliva na zdravje presnove? Patrick Schrauwen s katedre za znanost o prehrani in gibanju na univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem je s sodelavci proučeval zmerno telesno vadbo pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2, a pri raziskavi ni upošteval morebitne vloge časa. Ko je videl različne učinke vadb, se je vprašal, ali lahko čas, torej del dneva, ko se gibamo, vpliva na spremembo presnove.
Vsaka vadba je bolje kot nič, koristi nam ne glede na to, ali vadimo zjutraj, popoldan ali zvečer – a le, če smo dosledni.
Sodelovali le moški
S kolegi je pred leti opravil raziskavo, zato je imel na voljo precej podatkov: takrat so odrasle moške z visokim tveganjem za diabetes tipa 2 prosili, naj 12 tednov trikrat na teden vozijo sobno kolo v laboratoriju, medtem so spremljali njihovo metabolno zdravje. Beležili so tudi čas, torej del dneva, ko so vozili kolo. Zdaj je Schrauwen s kolegi proučil dobljene podatke za 12 moških, ki so redno vadili med 8. in 10. uro, in jih primerjal s podatki 20 moških, ki so vadili med 15. in 18. uro. Ugotovili so, da so blagodati popoldanske vadbe precej večje: po 12 tednih so moški, ki so vrteli pedale popoldne, pokazali znatno boljšo povprečno občutljivost za inzulin kot jutranji telovadci, nadzor nad krvnim sladkorjem je bil boljši, izgubili so tudi nekoliko več trebušne maščobe.
V raziskavi so sicer sodelovali le moški, metabolizem žensk se lahko odzove drugače. Prav tako se raziskovalci niso lotili vprašanja, zakaj bi vadba v drugi polovici dneva vplivala na presnovo drugače kot v začetku dneva. Schrauwen meni, da lahko popoldanska vadba pomaga pri hitrejši presnovi zadnjega zaužitega obroka v dnevu. To bi lahko naše telo čez noč spravilo v stanje stradanja, kar bi lahko bolje sinhroniziralo telesno uro in metabolizem ter izboljšalo zdravje. S kolegi upajo, da bodo v prihodnjih študijah raziskali osnovne molekularne učinke in še, ali lahko večerne vadbe še okrepijo koristi popoldanskih ali jih morda oslabijo s poslabšanjem spanca.
Ne glede na vse: vsaka vadba je bolje kot nič, koristi nam ne glede na to, ali vadimo zjutraj, popoldan ali zvečer – a le, če smo dosledni, torej vadimo redno.
