Najboljši kruh je iz sveže mlete moke

Večina med nami ima žitarice v tej ali oni obliki na jedilniku vsak dan. Uživamo jih v zrnju, predelane v kaše ali kosmiče ter seveda v moko. Čeprav so moka, kaše in kosmiči trajno živilo, ki se ob ustreznem skladiščenju zlepa ne pokvari, pa je izdelke najbolje uporabljati čim bolj sveže pripravljene oziroma mlete. Žita namreč niso le za to, da nas nasitijo, temveč vsebujejo tudi številne koristne snovi. Ena od osnovnih sestavin so ogljikovi hidrati, v njih so vitamini in minerali, zelo pomembna pa so žita tudi zaradi balastnih snovi. Ko je žito predelano, začne te snovi hitro izgubljati, zato je zelo pomembno, da jih uporabimo čim hitreje po mletju. Če izdelke kupujemo, bodimo pozorni na datum, ki ga najdemo na embalaži, idealno je, če lahko kupimo sveže v mlinu, še boljše, če jih meljemo sami, sproti, pred vsako uporabo.

V ta namen kupimo kuhinjski mlin ali kosmičnik, ker pa investicija ni zanemarljiva, poleg tega bo tak aparat zavzel precej prostora, nakup dobro pretehtamo, predvsem premislimo, koliko ga bomo dejansko uporabljali in katero vrsto. Ponudba na tržišču je res velika, izbiramo lahko med ročnimi in električnimi, z lesenim ali plastičnim ohišjem, z mlinskimi kamni ali valji. Najbolj enostavne modele lahko kupimo že za sto evrov, za boljše bomo odšteli 500 ali več. Lahko si omislimo hibrid, kombinirani aparat, ki je mlin in kosmičnik v enem.

Nakup mlina ali kosmičnika se splača le, če ga tako rekoč dnevno uporabljamo. Vedeti moremo, da domače mletje ali kosmičenje zahteva tudi čas, pa ne le v kuhinji, ko žito obdelujemo, temveč je treba žito tudi kupiti. In če se že gremo zdravo prehrano, naj bo iz ekološke pridelave, za kar je dobro najti zaupanja vrednega kmeta.

Ko je mlin ali kosmičnik v kuhinji, pa se potrudimo z redno uporabo. Kakovost sveže mletih ali kosmičenih žit je namreč neprimerljiva z industrijsko obdelanimi. Med mletjem na domačem mlinu se namreč žita ne segrevajo, zato se ohranjajo pomembne snovi, encimi, vitamini in olja. Meljemo praviloma suha zrna, medtem ko je za kosmičenje nekatera dobro nekoliko namočiti, na primer ajdo, proso in riž. Ni pa treba namakati ovsa, pšenice in rži.