RAJ DOMA
Najlepša je goriška roža
Siljeni radič je zimska specialiteta, za zimski pridelek ga moramo posejati že junija; najlepšega vzajajo na Goriškem, videti je kot cvet vrtnice.
Odpri galerijo
Za zdaj se na vrtu še najde kakšna solata, tudi radiči še lepo uspevajo. A bolj bomo šli v zimo, slabša bo oskrba s svežimi lokalnimi solatnicami. Če smo pametno sejali, bomo vso zimo nabirali motovilec, tudi pod snegom, ljubitelji radiča pa ga bodo gojili v temnih kleteh. Govorimo o siljenem radiču, ki je prava zimska specialiteta, silimo ga pozimi, ko začne primanjkovati svežih solat.
Siljenje radiča je sicer enostaven, vendar dolgotrajen proces, zato je novembra prepozno, da bi začeli razmišljati o njem od setve naprej. Za siljenje so primerne zimske sorte, na primer treviški, solkanski ali verona, sejati pa ga je treba najpozneje do konca junija. Nekdaj so siljeni radič vzgajali po vsej Sloveniji, danes najbolj znan prihaja s Primorske oziroma Goriške, saj so tam najboljše razmere za njegovo rast. Prav goriški kmetje, ki ga pridelujejo tudi za prodajo, ne le za domačo rabo, so iz domačih sort s selekcijo razvili sorto, ki razvije čudovito, rdeči vrtnici podobno glavo, zato je dobil ime goriška roža. Seveda pa se vzgoje siljenega radiča, zlasti za družinsko oskrbo, lahko lotimo kjer koli.
Siljenje radiča je sicer enostaven, vendar dolgotrajen proces, zato je novembra prepozno, da bi začeli razmišljati o njem od setve naprej. Za siljenje so primerne zimske sorte, na primer treviški, solkanski ali verona, sejati pa ga je treba najpozneje do konca junija. Nekdaj so siljeni radič vzgajali po vsej Sloveniji, danes najbolj znan prihaja s Primorske oziroma Goriške, saj so tam najboljše razmere za njegovo rast. Prav goriški kmetje, ki ga pridelujejo tudi za prodajo, ne le za domačo rabo, so iz domačih sort s selekcijo razvili sorto, ki razvije čudovito, rdeči vrtnici podobno glavo, zato je dobil ime goriška roža. Seveda pa se vzgoje siljenega radiča, zlasti za družinsko oskrbo, lahko lotimo kjer koli.
Radič za siljenje torej sejemo poleti, najbolje v vrsticah, med katerimi je približno 30 centimetrov razmika. Sejemo precej na gosto in pozneje redčimo na pet centimetrov. Novembra ga izkopljemo s korenino vred in spravimo v klet ali zasipnico. Odkopanim rastlinam odstranimo odmrle liste, pri tem pazimo, da ne poškodujemo notranjih listov oziroma srčka. Očiščene korenine sadimo v zaboje ali vedra, ki smo jih napolnili z mivko, žagovino ali prstjo, najbolje s pripravljeno mešanico za rože. Primerno mešanico lahko naredimo sami, če zmešamo vse troje, torej žagovino, mivko in prst oziroma substrat. Sadimo precej skupaj, vendar pazimo, da se korenine ne dotikajo. Da se bodo glavice lepo razvijale, mora biti prostor dovolj vlažen in primerne temperature, najbolje med 10 in 18 °C. Pomembno je tudi, da je prostor temen, saj gre pri siljenju za proces, ki poteka brez fotosinteze. Sadimo v vlažno mešanico, če je treba, pozneje rastline tudi zalivamo. Glavice se bodo razvile v od šestih do osmih tednih; temu prilagodimo čas oziroma pogostost sajenja in si tako zagotovimo stalno zalogo okusne domače solate.
Belo-rdeča solataPozimi uživamo v radiču vseh vrst. Namesto štrucarja, ki je pozimi najpogosteje na mizi, si za spremembo privoščimo lep pisan solatni krožnik, sestavljen iz bledo rumenega vitlofa in rožnato rdečih glavic siljenega radiča. Oba sta uporabna tudi kot dodatek drugim jedem, s svojo grenčino popestrita na primer rižote in različne zelenjavne priloge. Radič, surov ali popečen, se odlično poda s sirom, zlasti svežim, kot je feta v našem tokratnem receptu. Ker je izrazitega okusa, ne potrebuje preveč dodatkov oziroma začimb, za solato bo dovolj olje, kis ali limonov sok in sol.
Za 4 osebe:
2 glavici radiča vitlof
2 do 3 glavice siljenega radiča
100 g feta sira
1 skodelica orehov
šopek peteršilja
oljčno olje
1 limona
sol
Glavice radiča previdno očistimo in razdelimo na liste. Operemo pod tekočo vodo in čim bolj osušimo.
Feta sir grobo nadrobimo, peteršilj sesekljamo. V lončku zmešamo oljčno olje, sol in limonov sok. Na solatne krožnike ali v skodelice čim bolj lično, v krogu razporedimo liste vitlofa in siljenega radiča, da dobimo nekakšno rožo. Potresemo z drobljenim sirom in prelijemo z oljem ter limonovim sokom. Potresemo še z orehi in sesekljanim peteršiljem ter takoj ponudimo.
Za 4 osebe:
2 glavici radiča vitlof
2 do 3 glavice siljenega radiča
100 g feta sira
1 skodelica orehov
šopek peteršilja
oljčno olje
1 limona
sol
Glavice radiča previdno očistimo in razdelimo na liste. Operemo pod tekočo vodo in čim bolj osušimo.
Feta sir grobo nadrobimo, peteršilj sesekljamo. V lončku zmešamo oljčno olje, sol in limonov sok. Na solatne krožnike ali v skodelice čim bolj lično, v krogu razporedimo liste vitlofa in siljenega radiča, da dobimo nekakšno rožo. Potresemo z drobljenim sirom in prelijemo z oljem ter limonovim sokom. Potresemo še z orehi in sesekljanim peteršiljem ter takoj ponudimo.