Najpogosteje uporabljana začimba

Tudi danes so največje pridelovalke te cenjene in bržkone najbolj uporabljane začimbe na svetu azijske države s tropskim podnebjem, Vietnam, Indija, Indonezija in Malezija. Na leto ga pridelajo okoli 90.000 ton. Rastlina poprovec je trajnica ovijalka, ki zraste v višino tudi deset metrov. Iz stebel poženejo socvetja, iz cvetov pa se razvijejo drobni, okrogli plodovi zelene barve. V kulinariki uporabljamo poprova zrna različnih barv, pri čemer gre za ena zrna različnih stopenj zrelosti. Zelena, ki so še nezrela, poberejo in takoj vložijo v kis ali slanico, saj bodo le tako ohranila barvo. Tako vložena uporabljamo v kulinariki. Če jih posušijo, spremenijo barvo in postanejo črna, to je oblika, ki je najpogosteje uporabljana. Poznamo pa tudi bela zrna, ki nastanejo tako, da poberejo povsem dozorela, jih namočijo, olupijo in nato posušijo. Če povsem dozorela zrna posušijo neolupljena, pa bodo ohranila rdečo barvo. Poleg naštetih imenujemo poper še nekatere druge začimbe, ki niso v sorodu, skupen pa jim je pekoč okus. Kajenski na primer je mešanica, narejena iz ostre kajenske paprike, gvinejski poper je grmičasta rastlina, ki rodi popru podobne plodove, obstaja pa tudi rdeči, ki je plod akaciji podobnega drevesa, ki raste v tropski Ameriki. V sorodu s pravim je dolgi poper, ki ima dve podvrsti, obe podobni črnemu, le da imata manj oster okus.


Je vsestransko uporabna začimba, največ ga uporabljamo za pripravo mesnih jedi. Dodajamo ga marinadam, v katerih počiva meso pred peko, z njim bogato natremo pečenke, zrezke in druge kose mesa. Za tovrstno uporabo je primernejši mleti poper, medtem ko v enolončnice, juhe in druge jedi na žlico stresemo tudi nekaj celih zrn. Če uporabljamo mletega, ga je najbolje mleti sproti, bodisi v posebnem mlinčku bodisi v terilniku. Mleti poper namreč precej hitreje izgubi okus in vonj kot cela zrna. Če ga meljemo sami, lahko tudi prilagodimo velikost delcev, nekateri imajo raje bolj grobega. Za ljubitelje jedi ostrega okusa je poper nepogrešljiv praktično v vseh slanih jedeh, v sladicah pa ga najdemo izjemno redko, morda v kakšnih posebnih, na primer v temni čokoladi.