Najprej odpadejo črvivi
Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) spada med najbolj prepoznavne in zanimive drevesne vrste pri nas. Spada v družino sapindovk. Raste v vseh zmernih podnebnih pasovih do višine 1200 metrov. Rad ima senčne in vlažne lege. Njegovo domovanje pred zadnjo ledeno dobo je bilo po podatkih analiz rjavega premoga v centralni Evropi.
Odraslo kostanjevo drevo obrodi od 100 do 200 kg plodov.
Potem se je razširil v severni Grčiji, na Balkanu, Kavkazu in v Mali Aziji. Na območje centralne Evrope se je vrnil, ko je zdravnik in botanik Karl Clusius ob slovesu od turškega sultana dobil v dar semena divjega kostanja in jih v 16. stoletju posadil v dunajskem parku. Zaradi izjemno lepega habitusa, lepih listov in čudovitih cvetov je priljubljeno drevo v mestnih drevoredih, parkih, na mestnih ulicah in tudi kot okrasno vrtno drevo. Poleg estetske ima tudi uporabno vlogo. V vročih poletnih dneh s košato krošnjo senči okolico, deluje protihrupno ali celo ščiti pred močnim vetrom.
Zadnja leta se večina kostanjevih dreves zelo zgodaj obarva v jesenske barve, vendar ta pojav ni posledica samo suše ali vročine, vzrok tiči tudi v delovanju glivične bolezni divjega kostanja in molja, imenovanega kostanjev zavitkar. Širjenje glivične bolezni je odvisno od podnebnih razmer. Na predelu okužb postanejo listi v juliju in avgustu rdečkasto rjavi, če je okužba lista močnejša, ovene, se zvije navzgor in odpade.
Zeleni plodovi so 5–6 cm debele, okrogle zelene bodičaste glavice, ki imajo grobo lupino. Ko je plod zrel, lupina poči. Pokažejo se bleščeče rjava kostanjeva semena z značilno svetlo liso, najmanj eno in največ tri. Sredi 19. stoletja je postal divji kostanj tudi cenjena zdravilna rastlina. Po ljudskem verovanju naj bi kostanj v žepu varoval pred putiko, revmo in bolečinami v hrbtu. Latinsko poimenovanje hippocastanum pomeni konjski kostanj in nakazuje po eni strani uporabo semen pri kašlju konj, po drugi pa, da gre za neužiten kostanj. Plodovi in rastlina divjega kostanja so strupeni, vsebujejo toksin aescin. To je mešanica saponinov, strupov, ki lahko povzročijo prebavne težave, kot so slabost, siljenje na bruhanje in bruhanje, bolečine oziroma krči v trebuhu, driska. Divji kostanj je slastna zimska hrana jelenov, srn in divjih prašičev, za prehrano ljudi ni primeren, iz njega lahko izdelamo vrsto zdravilnih mazil in tinktur, s katerimi si pomagamo lajšati težave s krčnimi žilami, hemoroidi in ranami. Naribana semena delujejo kot milo in so jih uporabljali za pranje perila.
Divji kostanj za prehrano ljudi ni primeren, lahko pa iz njega izdelamo vrsto zdravilnih mazil in tinktur.
Rodi vsako leto
Užitni kostanj, pravi kostanj ali maroni (Castanea vesca/sativa) spada k družini bukev in ni v sorodu z divjim kostanjem. Plodovi pravega kostanja se uporabljajo v prehrani. Že stari Grki in Etruščani so ga sadili za prehrano. Pomen v prehrani je izgubil šele z uvedbo krompirja in koruze, sicer pa je pogosto reševal lakoto. Odrasla kostanjeva drevesa obrodijo od 100 do 200 kg plodov, rodijo vsako leto, močneje vsaka tri leta.
Pravi kostanj raste skoraj po vsej Sloveniji do 800 m visoko, pogosteje na kislih tleh in na toplejših pobočjih. Kostanjeva drevesa bomo našli v gozdu, na gozdnem robu pa tudi na prostem. Potrebuje vlažno in toplo podnebje ter dovolj sončne svetlobe. Pomemben dejavnik, ki določa območje uspevanja kostanja, je vsebnost kalcija v tleh. Apnenčasta, težka in neodcedna tla zanj niso primerna.
Kot rečeno, je daljni sorodnik bukve, hrasta in breze, zato lahko po prisotnosti teh drevesnih vrst ocenimo primernost lokacije za zasaditev cepljenih sadik kostanja, če ga želimo gojiti na vrtu. Plodovi dozorijo oktobra v ježicah, ob vročih poletjih še kak dan prej. Ježice se običajno odprejo na drevesih, kostanji izpadejo na tla, lahko pa odpadejo s kostanji vred. Kostanji so zreli, ko so povsem rjave barve, delno beli ali zelenkasti še niso zreli. Če so temperature ponoči že pod ničlo, bo kostanj bolj sladek. Najprej odpadejo črvivi, zato je vredno počakati z nabiranjem. Z zakonom je določeno, da sme obiskovalec gozda na dan nabrati do dva kilograma kostanja. Izjema so gozdovi, katerih lastniki so se odločili za pridelavo kostanja.
Po podatkih Arsa je letošnji september postregel z rekordnimi količinami padavin, po temperaturah pa se je uvrstil nekje v sredino obdobja po letu 1961. Na ravni celotne države je bil namočen močno nadpovprečno glede na primerjalno obdobje 1981–2010, kazalnik višine padavin pa ga uvršča med tri najbolj namočene septembre od leta 1961. Prostorsko je bil najbolj namočen na območjih od Breginjskega kota prek Cerkljansko-Idrijskega hribovja do južnega dela Ljubljanske kotline ter od doline Čabranke do Bele krajine. Na teh območjih je padlo od 400 do več kot 700 mm padavin, kar je marsikje več kot trikratnik povprečne količine. V drugih delih Slovenije je bilo padavin med 100 in 400 mm, manj le v severovzhodnem delu Prekmurja.
