Najsmrtonosnejše bolezni, ki se prenašajo s hrano
Poročilo temelji na oceni mikrobiološkega tveganja, rezultati pa kažejo, da je norovirus vodilni med povzročitelji bolezni, ki se prenašajo s hrano.
Po poročilu skupnega strokovnega sveta o oceni mikrobiološkega tveganja (JEMRA), ki je bilo objavljeno decembra 2024, norovirus vsako leto po vsem svetu povzroči 125 milijonov primerov bolezni, povezanih s hrano, in je odgovoren za približno 35.000 smrtnih primerov na leto.
Čeprav je največkrat povezan s predelano hrano, zamrznjenim jagodičevjem in školjkami, se lahko širi skozi celotno predelovalno in prehrambno verigo.
Najpogostejši simptomi okužbe z njim so diareja, bruhanje, slabost in bolečine v trebuhu, lahko se pojavijo tudi dodatni simptomi, kot so vročina, glavobol in bolečine v telesu.
Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od petih let, starejše osebe in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, saj virus te najbolj prizadene.
Zaradi izjemne nalezljivosti norovirus povzroča izbruhe bolezni, ki jih je težko nadzorovati, in tudi minimalna kontaminacija lahko pripelje do velikih epidemij. Samo v Združenih državah Amerike na leto povzroči približno 2500 primerov izbruhov bolezni, povezanih s hrano, kar predstavlja kar 58 odstotkov tovrstnih bolezni v tej državi.
Hepatitis A in hepatitis E
Drugi virus, ki se je znašel na seznamu najpogostejših povzročiteljev smrtonosnih bolezni, ki se prenašajo s hrano, je hepatitis A. Glede na zgoraj omenjeno poročilo, povzroči približno 14 milijonov primerov bolezni, povezanih s hrano, in je odgovoren za 28.000 smrti na leto na svetovni ravni.
Prenos hepatitisa A je povezan z globalno trgovino s hrano, najpogostejši viri okužbe so školjke, zamrznjeno jagodičevje in predelana živila. Zanimivo je, da obstajajo opazne regionalne razlike z vidika pogostosti primerov hepatitisa A, povezanih s hrano, kar je odvisno od prevalence bolezni na določenih območjih in uporabe cepiv.
Posledično je, da bi zmanjšali prenos tega virusa, pomembno povečati usklajenost mednarodnih standardov v smislu dobrih kmetijskih in higienskih praks.
Na tretjem mestu je hepatitis E, virus, ki je edinstven med tistimi, ki se prenašajo s hrano, saj se prenaša z živali na ljudi. Glavni nosilci hepatitisa E so mnoge živali, predvsem prašiči, ki so lahko asimptomatski nosilci. Hepatitis E lahko povzroči resne zaplete, zlasti pri osebah z obstoječimi zdravstvenimi težavami, in lahko privede do hudih bolezni, kot sta ciroza jeter in nevrološke poškodbe.
Poleg tega se hepatitis E lahko prenese ob uživanju nedovoljeno kuhanih prašičjih proizvodov, kot so jetra, surove mesnine, ki vsebuje jetra ali kri, ter jetrni namazi.
Čeprav ni globalne ocene in ne natančnih številk primerov hepatitisa E, povezanih s hrano, poročilo nakazuje, da so bile prejšnje ocene v nekaterih državah prenizke, in potrebno je boljše razumevanje širjenja tega virusa.
Najpogostejše virusne bolezni, ki se prenašajo s hrano:
- Norovirus: 125 milijonov primerov in 35.000 smrtnih primerov na leto
- Hepatitis A: 14 milijonov primerov in 28.000 smrtnih primerov na leto
- Hepatitis E: 3,3 milijona primerov in 20.000 smrtnih primerov na leto
Poleg teh lahko še številni drugi virusi, kot so astrovirus, sapovirus, enterovirus, črevesni adenovirus in rotavirus, povzročijo s hrano povezane bolezni.
Vendar za slednje še vedno ni dovolj podatkov, ki bi natančno določili hrano, katera bi lahko bila usodna. Čeprav je število smrtnih primerov, povezanih s temi virusi, manj znano, jih s tega vidika ne bi smeli zanemarjati.
Ni vse tako črno
Kljub alarmantnim številkam snovalci poročila poudarjajo, da bi izboljšan nadzor in boljše ozaveščanje lahko bistveno pripomogla k zmanjšanju širjenja teh bolezni.
Strokovni odbor državam članicam priporoča, naj razvijejo mehanizme za usposabljanje in metode za odkrivanje virusov v hrani in okolju.
Ta dva koraka bi lahko okrepila znanje o povezavi med boleznimi in določenimi vrstami hrane, pomagala pri analizi tveganja ter doprinesla k zmanjšanju števila bolezni, povezanih s hrano.
S pravimi globalnimi ukrepi je mogoče zmanjšati grožnje, ki jih virusne bolezni predstavljajo. Podnebne spremembe, rast svetovnega prebivalstva in globalizacija prehranskih verig na drugi strani povečujejo tveganja zanje.
Zato je ključnega pomena sprejeti konkretne ukrepe za zmanjšanje števila smrtnih primerov in za preprečevanje nadaljnjega širjenja okužb, kar bi znatno zmanjšalo globalno zdravstveno breme, povezano z boleznimi, ki se prenašajo s hrano, piše 24sata.hr.
