Največ ga zaužijemo s krompirjem

Le kdo ne pozna vitamina C: v očeh mnogih je pravzaprav sinonim za odpornost, a ne smemo pozabiti, da sodeluje v številnih bioloških procesih – ne le pri delovanju imunskega sistema, pomemben je pri tvorbi kolagena, potreben za rast in razvoj celic, normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob. Poleg tega je eden najdragocenejših antioksidantov, ki varuje naše celice pred škodljivimi vplivi iz okolja, kar pa največkrat občutimo, ko si z njim pomagamo ob prehladnih obolenjih.

»Naše telo vitamina C ne proizvaja samo, zato je pomembno, da ga dovolj pridobimo s hrano,« pojasnjuje Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Večina ljudi ga čez dan zaužije dovolj za normalno delovanje našega organizma. Zdrava, pestra in uravnotežena prehrana je načeloma povsem dovolj, da telesu zagotovimo približno 80 mg vitamina, kot ga na dan potrebuje odrasel človek. Več vitamina C potrebujejo kadilci, nosečnice in doječe mamice ter osebe, ki živijo stresno, več ga potrebujemo tudi med prebolevanjem prehlada.«
 

Surovo sadje in zelenjava

Kot ugotavlja, je v zimskem obdobju zato več povpraševanja po dopolnilih, ki vsebujejo vitamin C, prav posebna pa je letošnja sezona prehladnih obolenj, ko se je zaradi pandemije povečalo povpraševanje po vseh prehranskih dopolnilih, ki so namenjena ohranjanju zdravja in izboljšanju delovanja imunskega sistema, tudi po vitaminu C in kombiniranih vitaminskih pripravkih: »Bi pa ponovno rada opozorila na pomen uravnotežene prehrane in gibanja na svežem zraku, ki imata na naše telo veliko več pozitivnih učinkov kot uživanje prehranskih dopolnil.

Absolutno je boljše, da vitamin C dobimo s hrano. Bolni oziroma osebe s povečanimi potrebami ali slabimi prehrambnimi navadami seveda lahko posežejo po prehranskih dopolnilih. Dodajanje vitaminov je smiselno predvsem v zimskih mesecih, ko sta sadje in zelenjava zaradi skladiščenja osiromašena. Prav tako ne priporočamo odmerkov C-vitamina prek 500 mg.«



Hrana, ki vsebuje največ vitamina C, je predvsem rastlinskega izvora. To so jagodičevje, zelena zelenjava in citrusi, nadaljuje: »Če navedem nekaj živil z najvišjo vsebnostjo, pa so to črni ribez, rdeča paprika, brstični ohrovt, kuhan brokoli, gojene jagode, cvetača, limona, jagode goji, pomaranča in kivi. Zanimiv je podatek, da zaradi našega jedilnika največ vitamina C zaužijemo s krompirjem. Je vodotopen vitamin, njegovi sovražniki so voda, kuhanje, toplotna obdelava, svetloba in kisik. To pomeni, da ga največ zaužijemo s surovim sadjem in zelenjavo.«

Strahu pred občutnim pomanjkanjem dandanes tako rekoč več ni, pojasnjuje sogovornica: »Skorbut, bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C, danes ni več prisotna. Blažje pomanjkanje je prisotno pri ljudeh, ki jim v prehrani primanjkuje ključnih hranilnih snovi ali so zelo pod stresom. Če naše telo prejme premalo vitamina C, lahko opazimo simptome, kot so krvavitev dlesni, slabo celjenje ran, nenavadno oblikovani nohti, modrice, groba koža in neenakomeren ten, slabo zdravje kosti, slabo delovanje imunskega sistema, anemija ali povečanje telesne teže. Vse to so znaki, da je vitamina C v našem organizmu premalo. Kot sem že omenila, je ključen pri veliko bioloških procesih, zato je nujno, da ukrepamo, če zaznamo katero od zgoraj navedenih opozoril.«



Vsekakor pa velja pozornost nameniti tudi morebitnemu prevelikemu odmerjanju, zmernost pri uživanju vitamina C, pa čeprav je ta tako koristen za nas, je namreč nujna, še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Dolgoročno jemanje maksimalne priporočene količine nikakor ni priporočljivo. Domneva, da bi s tem okrepili imunski sistem ali izboljšali svoje zdravje, je žal nepravilna. Preveliki odmerki vitaminov pretirano obremenijo naše notranje organe, recimo ledvice, in povečajo kislost urina ter posledično ledvične kamne. Povzročijo lahko tudi prebavne motnje, krče v trebuhu, zgago ali slabost.«