Največkrat odkrita v poznem stadiju
KOPB, kronična obstruktivna pljučna bolezen, se uvršča med najpomembnejše vzroke obolevnosti in umrljivosti v mnogo državah. Kajenje je vzrok za kar 85–90 odstotkov primerov bolezni, razvije se pri 15–35 odstotkih kadilcev, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Po raziskavah je s KOPB povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu, ki pa bolj učinkuje na ženske. Večja pojavnost bolezni je povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, višjo starostjo, z diagnozo astme, pri ženskah z nižjo izobrazbo in resnimi vnetji dihal v otroštvu, s poklicno izpostavljenostjo in izpostavljenostjo dimu, ki nastane pri gorenju lesa, z genetsko predispozicijo, tudi z debelostjo, uživanjem hrane, bogate z mesom in s prečiščenimi žitaricami, medtem ko prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem in ribami, zmanjšuje tveganje. Svetovna zdravstvena organizacija vse bolj opozarja na tveganje zaradi onesnaženega zraka, zaradi katerega vsako leto prezgodaj umre približno dva milijona ljudi po svetu. Onesnažen zrak povzroča vnetje dihal, zmanjšuje pljučno funkcijo ter slabša bolezni, kot so astma, KOPB, pljučni rak in dihalne okužbe. Najranljivejši so ljudje z obstoječimi boleznimi dihal in srca, otroci, starejši ter ljudje, ki so aktivni na prostem.
Zmanjšan pretok zraka
KOPB velika večina odkrije šele v poznih stadijih, zaradi česar jo Svetovna zdravstvena organizacija po umrljivosti uvršča na visoko tretje mesto, pred njo sta le srčni infarkt in možganska kap. Po okvirnih ocenah je v Sloveniji 100.000 bolnikov s KOPB, po svetu kar 400 milijonov, stroka pa ob svetovnem dnevu, ki ga zaznamujemo 15. novembra, opozarja, da gre za eno najmanj prepoznavnih in najredkeje diagnosticiranih bolezni na svetu. Več kot 65 odstotkov bolnikov namreč nima postavljene diagnoze, opozarja tudi Društvo pljučnih bolnikov, ki te dni po Sloveniji vabi na brezplačne rehabilitacijske delavnice, danes pa vam bodo na stojnici društva v ljubljanskem Cityparku brezplačno izmerili pljučno funkcijo. Geslo letošnjega svetovnega dne je Dihanje je življenje – ukrepajte prej.
Pri KOPB je normalen pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar otežuje dihanje. Med ljudmi je znana tudi kot bolezen težke sape, pogosto s pridruženim kašljanjem. Prva znaka sta pri večini bolnikov utrujenost in pomanjkanje zraka med naporom. Zelo pogosta težava je kašljanje z izkašljevanjem, ki lahko več let zapovrstjo traja več kot tri mesece na leto. Kašelj in izkašljevanje se pojavita pri približno polovici bolnikov, kar pomeni, da nekatere osebe s KOPB ne kašljajo; zanimivo je, da je lahko oseba dlje bolna, vendar bolezni ne opazi, zato diagnozo prejmejo šele po poslabšanju, ko je bolezen običajno že na zmerno hudi stopnji. KOPB vstopi v bolnikovo življenje postopoma, vendar ga pozneje popolnoma prevzame in vpliva na kakovost vsakdanjika, opozarjajo v društvu.
Bolezen je neozdravljiva in napredovanja ni mogoče ustaviti, lahko pa ga upočasnimo. »Zato pa je ključno, da vse od rojstva preventivno skrbimo za pljuča, če se pokažejo težave, pa takoj ukrepamo, da ne bo poslabšanja. Treba je opustiti kajenje, se izogibati pasivnemu kajenju in zelo onesnaženemu zraku ter skrbeti za kakovostno prehrano in reo telesno dejavnost,« opozarjajo v društvu. Cilj zdravljenja je omiliti simptome in upočasniti napredovanje bolezni.
