ZDRAVJE

Napihnjenost: kaj jo povzroča in kako si pomagati

Napihnjenost je neprijetna in prizadene približno enega od petih odraslih. Različni ljudje jo doživljajo različno.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Čeprav gre večinoma za povsem nenevarno stanje, ni nepomembno, saj močno vpliva številne vidike našega življenja, povzroča zadrego in težave z dojemanjem lastnega telesa. Lahko se kaže kot napetost ali nelagodje v trebuhu, vetrovi, blažje bolečine, napihnjen trebuh ali vse našteto hkrati.

Pri večini izzveni po krajšem obdobju. Toda nekateri so k njej bolj nagnjeni kot drugi. Posamezniki z določenimi zdravstvenimi stanji – kot so laktozna intoleranca, celiakija ali motnje, ki vplivajo na premikanje vsebine skozi črevesje (npr. gastropareza, stanje, pri katerem hrana prehaja skozi želodec počasneje, kot bi morala) – so pogosteje napihnjeni zaradi presežka plinov.

FOTO: Milanmarkovic/Gettyimages
FOTO: Milanmarkovic/Gettyimages

Včasih je vzrok težje določiti

Pri teh bolnikih se plin kopiči v tankem črevesu in potisne diafragmo navzgor ter trebušno steno navzven, da »ustvari prostor« za dodaten pritisk (kot zanimivost: človek povprečno proizvede približno 0,5 do 1,5 litra plinov na dan in spušča vetrove približno 10-krat na dan, do 20-krat štejemo za normalno).

Če omenjenih stanj nimamo, a napihnjenost traja več mesecev, imamo morda funkcionalno napihnjenost, kar pomeni, da očitnega vzroka ni mogoče določiti. Zdravniki ne morejo vedno s popolno gotovostjo reči, zakaj so nastale težave.

V to skupino spadata sindrom razdražljivega črevesja in kronično zaprtje. Čeprav so zdravniški izvidi pogosto normalni, je napihnjenost glavni, ponavljajoči se simptom, ki ovira vsakdanje življenje. Te oblike napihnjenosti pogosto niso posledica čezmerne proizvodnje plinov, temveč načina, kako se trebuh odziva nanje.

FOTO: Gettyimages
FOTO: Gettyimages

Kot so pokazale raziskave, se pri ljudeh s funkcionalnimi motnjami diafragma ob napihnjenosti premakne navzdol namesto navzgor, kar povzroči izbočen­je trebušne stene. Količina plina v črevesju se pri tem ne poveča, vendar nenormalni premiki mišic in spremljajoča napihnjenost nastanejo zaradi čezmerno občutljivih živcev v črevesju in trebušni steni.

Kako si lahko pomagamo?

Strokovnjaki pacientom pogosto priporočajo, da najprej poskusijo prepoznati in odstraniti sprožilce v svoji prehrani in življenjskem slogu, ki povzročajo napihnjenost. Nekatera živila, zlasti bogata z netopnimi vlakninami, kot so križnice, leča in fižol, so pogosti povzročitelji.

 FOTO: Marilyna/Gettyimages
 FOTO: Marilyna/Gettyimages

Med pogoste sprožilce spadajo tudi fermentirane pijače, umetna sladila, čebula in nekateri sadeži. Občasno lahko določena vedenja, kot so pitje gaziranih pijač, žvečenje žvečilnih gumijev ali kajenje, povečajo tveganje za napihnjenost zaradi povečanja zaužitega zraka.

Pri tako številnih mogočih sprožilcih je pogosto težko in včasih celo škodljivo eksperimentirati z odstran­jevanjem živil samostojno, zato je priporočljivo poiskati pomoč prehranskega strokovnjaka.

V nekaterih primerih je za odpravo napihnjenosti treba spremeniti več kot le prehrano in prilagoditi vsakdanje življenje. Bolnikom z gastroparezo ali izrazitim zaprtjem lahko pomaga zdravilo, ki pospeši praznjenje želodca in odvajanje skozi debelo črevo.

Pri osebah s čezmerno občut­ljivim črevesjem lahko določena zdravila omilijo odzive, zato je potem manj možnosti za nastanek napihnjenosti.

Vsak človek je drugačen

Neenakomerno odvajanje, napenjanje ali občutek nepopolnega praznjenja lahko prav tako prispevajo k napihnjenosti, kar je mogoče izboljšati tudi s prilagojeno fizioterapijo za pravilno koordinacijo mišic medeničnega dna. Pomembno pa je vedeti, da nekateri vzroki niso neposredno povezani s prebavili.

Bolniki, ki smrčijo ali uporabljajo naprave CPAP (naprava CPAP je najuspešnejša metoda zdravljen­ja sindroma obstruktivne apneje v spanju, op. p.), lahko zjutraj občutijo dodatno napihnjenost. Bolniki z boleznimi jeter imajo lahko v trebuhu dodatno tekočino, kar povzroča napetost.

FOTO: Domepitipat/Gettyimages
FOTO: Domepitipat/Gettyimages

Hormonske spremembe med menstruacijo in nekatere kontracepcijske metode lahko prav tako povečajo napihnjenost. Ženske po menopavzi, ki občutijo novo napihnjenost, naj se nemudoma posvetujejo z zdravnikom, saj je to lahko znak raka jajčnikov.

Vsak človek je drugačen, zato to, kar povzroča napihnjenost pri vašem prijatelju ali družinskem članu, morda ni enako kot pri vas. Če na koncu še vedno ne morete ugotoviti, zakaj se vam ta nadloga nenehno ponavlja, se obrnite na gastroenterologa.

Nikogar ne bi smelo biti sram zaradi sprememb, ki se dogajajo v njegovem telesu.

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije