Bolezen, ki lahko prizadene vsakogar

Skrbi vzbuja izjemno povečanje alergij na pelod, saj več kot 80 odstotkov alergikov trpi zaradi senenega nahoda. Od leta 1992 je število alergikov s senenim nahodom naraslo za kar 70 odstotkov.

V sodobni družbi število ljudi, ki trpijo zaradi alergij, narašča. Astma in alergijski rinitis sta tesno povezana, saj pri 80 odstotkih bolnikov z alergijsko astmo sočasno obstaja alergijski rinitis, medtem ko 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom trpi tudi za astmo.

Obe bolezni predstavljata zdravstveni problem, ki prizadene vse starostne skupine. Spremembe podnebja vplivajo tudi na sezono cvetnega prahu in razširjenost nekaterih alergenov, zato se okoliščine še dodatno poslabšujejo. S povečano razširjenostjo astme je povezana tudi urbanizacija.

Dogodki v zgodnjem življenju vplivajo na razvijajoča se pljuča in lahko povečajo tveganje za astmo. Med njimi so nizka porodna teža, nedonošenost, izpostavljenost tobačnemu dimu in drugim virom onesnaženosti zraka ter virusnim okužbam dihal.

Kronično vnetje dihalnih poti

Astma spada med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen, prizadene tudi številne odrasle. Njeni simptomi so lahko blagi ali hudi ter se sčasoma pojavljajo in izginjajo.

Čeprav gre za resno bolezen, jo je mogoče obvladati s pravilnim zdravljenjem. Ljudje s slabo zdravljeno astmo lahko trpijo zaradi motenj spanja, utrujenosti čez dan in slabe koncentracije.

40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom trpi tudi za astmo. FOTO: Shutterstock

Pri hudih simptomih bodo morda potrebovali nujno zdravstveno oskrbo. Simptomi astme se lahko razlikujejo od osebe do osebe. Pogosto se poslabšajo ponoči ali med telesno vadbo.

Značilni simptomi so: vztrajen kašelj, zlasti ponoči, piskan­je pri izdihu in včasih pri vdihu, težko dihanje ali oteženo dihanje, včasih tudi v mirovanju, tiščanje v prsih, ki otežuje globoko dihanje.

Pri nekaterih ljudeh se poslabšajo ob prehladu ali vremenskih spremembah. Drugi sprožilci so lahko tudi prah, dim, hlapi, cvetni prah trav in dreves, živalsko krzno in perje, močna mila in parfumi.

Astma je bolj verjetna, če jo imajo tudi drugi družinski člani – zlasti bližnji sorodniki, kot sta starš ali sorojenec, in pri ljudeh, ki imajo druge alergijske bolezni.

Nekaj dejstev o astmi

Astma še zdaleč ni tiha bolezen. Kljub njeni razširjenosti in prepoznavnosti pa nekateri vidiki še vedno presenečajo. Na primer, ko je astma enkrat diagnosticirana, jo morajo posamezniki običajno obvladovati vse življenje; ni torej nekaj, kar »ujamemo« kot prehlad.

Natančni vzroki, zakaj so nekateri zanjo bolj dovzetni kot drugi, ostajajo nejasni, vendar strokovnjaki domnevajo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Astma lahko prizadene vsakogar.

Njeni simptomi se tudi spreminjajo; včasih se izboljšajo, včasih poslabšajo ali celo izginejo, potem pa se čez leta vrnejo. Ta spremenljivost je temeljna značilnost bolezni, zato je njeno obvladovanje izziv.

Zanimivo je, da čeprav je statistično gledano večja verjetnost za razvoj astme pri mladih fantih, se tehtnica po puberteti prevesi na drugo stran. Raziskovalci menijo, da imajo pomembno vlogo hormonske razlike.

Življenje v mestu prinaša za bolnike z astmo vrsto izzivov. Onesnaženost zraka draži dihalne poti, zaradi česar so te bolj občutljive na druge alergene. Študije so pokazale, da je pri otrocih, ki živijo v mestnih središčih, bistveno večja verjetnost za obiske na urgenci in hospitalizacijo zaradi astme.

Astma spada med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen. FOTO: Megaflopp/Gettyimages 

Morda se sliši protislovno, vendar čistejše okolje lahko poveča tveganje za razvoj bolezni. Higienska hipoteza predvideva, da bi lahko preveč higienizirana okolja v zgodnjem obdobju povečala verjet­nost za razvoj astme ali alergij.

Razlog za to je nezadostna izpostavljenost bakterijam, zaradi česar se imunski sistem ne more učinkovito naučiti, kako se boriti proti alergenom. Zima je lahko za bolnike z astmo težak čas.

Hladen zrak in nizka vlažnost zraka lahko zmanjšata delovanje dihal in povečata vnetje. Poleg tega lahko vklop ogrevanja sproži vse vrste sprožilcev astme, kot so prah, plesen in prhljaj, zaradi česar se lahko simptomi še okrepijo in moramo celo na urgenco.

Astma je zapletena in večplastna bolezen, ki pesti milijone ljudi po vsem svetu. Razumevanje njenih različnih vidikov je bistveno za učinkovito obvladovanje in izboljšanje kakovosti življenja prizadetih oseb.