Naravno nad slabokrvnost: to je živilo, ki niža tveganje bolezni srca
Vsak dan naj bi pojedli najmanj pet porcij sadja in zelenjave različne barve, zelene, rumene, rdeče. Po ajurvedi je rdeča pesa živilo, ki nas greje, zato je idealna za zimo. Vsebuje obilo koristnih snovi, zato jo redno vključujemo v jedilnik.
Znanstveno je potrjeno, da je dobra za kri, preprečuje namreč slabokrvnost: vsebuje železo (pomembno je za nastanek rdečih krvničk, ki telo oskrbujejo s kisikom), kalij (ki pomaga regulirati krvni tlak in utrip) in folno kislino. V njej so tudi vitamin C, niacin ter minerali, kot sta fosfor in magnezij. Vsebuje pigmente betalaine, ki so odgovorni za rdečo barvo in so močni antioksidanti, pomagajo pri izboljšanju splošnega počutja, delujejo sproščujoče na organizem in izboljšajo razpoloženje; betalaini delujejo tudi protivnetno.
Niža tveganje bolezni srca.
V rdeči pesi so še vlaknine, ki koristijo prebavi, odpravljajo zaprtje, nižajo holesterol, povezane so z nižjim tveganjem nastanka kroničnih bolezni, vključno z diabetesom. Mimogrede: rdeča pesa ima srednje visok glikemični indeks, zato naj bodo sladkorni bolniki previdni z njo.
Pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja. Hranila vsebuje tudi sok rdeče pese, če ga pijemo redno, niža krvni tlak, poleg tega podpira delovanje imunskega sistema. Je nizkokalorično živilo in vsebuje precej vode, zato jo pogosto priporočajo za zdravo hujšanje, k izgubi kilogramov oziroma vzdrževanju zdrave telesne teže prispevajo tudi vlaknine, saj smo zaradi njih dlje siti (in zato manj posegamo po prigrizkih).
Pesi, zlasti soku, pripisujejo protirakavo delovanje, pomaga srcu in pljučem, da med vadbo, treningom delajo bolje. Ne preseneča torej, da nekateri športniki pijejo sok rdeče pese, da bi izboljšali energijo, zmogljivost, tudi vzdržljivost. Koristi tudi starejšim, nitrati v njej lahko izboljšajo kognitivno funkcijo: spodbujajo širjenje žil in tako povečajo pretok krvi v možgane; pesa izboljša pretok krvi v čelni del možganov, območje, povezano z delovnim spominom. Rdeča zelenjava velja za afrodiziak, predvsem za moške – že stari Rimljani so jo jedli za spodbujanje libida.
Izboljšuje pretok krvi v možganih, ti zato delujejo bolje.
Uživamo kuhano, pečeno (da bi ohranili čim več koristnih snovi, jo kuhajmo v lupini ali na pari), tudi presna je okusna in zdrava, slednja ima sladkast okus. Uživamo lahko celo perje, mlajše je primerno za solato, starejše lahko porabimo tako kot blitvo ali špinačo; z njim okrepimo imunski sistem, saj stimulira proizvodnjo protiteles in levkocitov ter varuje pred kroničnimi boleznimi.
