Naravno ni nujno varno (FOTO)
Pri katerih poškodbah kože si lahko pomagamo sami in kdaj potrebujemo pomoč zdravnika? Praske so manjše površinske poškodbe, ki jih običajno povzročijo ostri predmeti, kot so nohti, veje ali trni. Krvavijo le rahlo ali pa sploh ne. Odrgnine so prav tako površinske poškodbe, pri katerih je zgornja plast kože obrabljena ali odstranjena zaradi trenja ali drgnjenja ob grobo površino; pogosto so boleče in lahko krvavijo, a ne obilno.
Rane so globlje poškodbe, ki lahko vključujejo tudi podkožje ali globlje tkivo. Pri ranah gre lahko za posledico rezov, vbodov, ugrizov ali drugih travm, običajno krvavijo bolj intenzivno in zahtevajo zdravniško obravnavo.
»Tu bi omenila dve vrsti ran. Ureznina ima gladke robove in lahko hudo krvavi, če je poškodba globoka. Poškoduje lahko mišice, tetive in živce pod kožo. Če je ne očistimo, se lahko okuži, in če je široko odprta, nam lahko pusti tudi brazgotine,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
»Vbodnina je ozka, globoka luknja, ki nastane zaradi vdora različnih predmetov, ki predrejo kožo. Po navadi ne krvavijo močno, lahko pa povzročijo notranjo poškodbo. Velikokrat se navidezno zacelijo, a se lahko razvijejo hude okužbe. Vsekakor pa poškodba kože zahteva zdravniško obravnavo, če je rana globoka ali zelo velika, če močno krvavi in se krvavitev ne ustavi, če kaže znake okužbe, če je posledica ugriza živali ali človeka, če vsebuje tujke, ki jih ni mogoče enostavno odstraniti, če je na obrazu ali na občutljivem delu telesa ali če je posledica hude nesreče ali travme oziroma je poškodba nastala zaradi nečistega predmeta. Takrat je treba preveriti tudi cepljenje proti tetanusu.«
Najprej speremo
Okužba se pojavi, če v rano vstopijo bakterije ali glivice: »Znaki, da je rana okužena in da je treba obiskati zdravnika, vključujejo povečano rdečino okoli rane, oteklino in bolečino, ki je vedno hujša, izcedek ali gnoj iz rane, vročino ali občutek mrzlice in rdeče proge, ki se širijo stran od rane, kar je znak širjenja okužbe.«
Rano velja najprej temeljito sprati s čisto vodo, lahko tudi z blago milnico, in odstraniti morebitno umazanijo oziroma tujke. Če tekoča voda in milo nista na voljo, se priporoča uporaba razkužila, vendar ne alkoholnega. Po razkuževanju rano pokrijemo s sterilno gazo ali povojem, če je rana majhna, lahko uporabimo obliž.
Rano najprej temeljito speremo s čisto vodo in odstranimo morebitno umazanijo oziroma tujke, če tekoča voda ni na voljo, uporabimo razkužilo, a ne alkoholno.
»Če je rana globoka ali če obstaja tveganje za okužbo, bo zdravnik po oskrbi predpisal antibiotično mazilo. Povoje menjamo vsak dan ali če se umažejo oziroma zmočijo. Za oskrbo ran je v lekarnah tudi brez recepta veliko pripravkov. K uspešnemu celjenju veliko pripomorejo tudi sodobne obloge, ki so različne,« nadaljuje sogovornica in svetuje, da med pripravami na počitnice v potovalno lekarno dodamo tudi pripomočke za oskrbo manjših ran oziroma paket prve pomoči, sploh če bo naš oddih športno obarvan.
Pri prizadeti koži lahko pomagajo tudi naravna sredstva, ki pa ne smejo nikoli nadomestiti ustrezne medicinske oskrbe, poleg tega pa ni vse, kar je naravno, tudi varno, sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Izvlečki zdravilnih rastlin lahko povzročajo alergije, v več primerih pa niso dovolj učinkoviti. Pri oskrbi rane je treba paziti na ustrezno čistost in celo sterilnost izdelkov. Med ima antibakterijske lastnosti in lahko pomaga pri celjenju ran, aloja vera pomirja kožo in pospešuje celjenje, kokosovo olje deluje antibakterijsko in vlaži kožo. Eterična olja, kot sta olje čajevca in sivke, imajo antibakterijske in protivnetne lastnosti, vendar jih je vedno treba razredčiti pred nanosom na kožo, nikoli jih ne nanašamo na odprte rane.«
Če je rana globoka ali če obstaja tveganje za okužbo, bo zdravnik predpisal antibiotično mazilo.
