Nas lahko hrana zaščiti pred sončnimi opeklinami?
Verjetno marsikdo pred dopustom pogosteje poseže po paradižniku in korenju. Vse to zato, da bi se izognil morebitnim sončnim opeklinam na počitnicah, ko je izpostavljenost soncu večja in dolgotrajnejša kot doma. Tako so nas učili pred leti.
Zdaj pa je Inštitut za nutricionistiko sporočil, da je to le mit. Da se lahko s paradižnikom ali korenjem zaščitimo pred soncem, ne drži, pravijo. Pojasnili so, da mit izvira iz lastnosti bioaktivnih snovi v takšnih živilih, predvsem karotenoidov.
Karotenoidi v živilih
Karotenoidi so skupina maščobotopnih barvil, ki se nahajajo v številnih rastlinah, kot so korenje, špinača, paradižnik, rdeča paprika, oranžne buče, marelice... Med najbolj znanimi karotenoidi so beta- karoten - ki ga med drugim najdemo v korenju, likopen - katerega dober vir je paradižnik, ter lutein, katerega glavni viri so temno zelena zelenjava ter jajčni rumenjak.
Karotenoidi se nahajajo tudi v človeški krvi in tkivih, vključno s kožo in očmi, vendar pa jih naše telo ne more proizvesti samo, temveč jih v telo vnesem s hrano.
Karotenoidi so znani po svoji antioksidativni aktivnosti - zaščiti celic pred škodljivim delovanjem radikalov, ki v telesu nastajajo med drugim tudi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi.
»Gre za maščobnotopna rumena, oranžna in rdeča barvila z antioksidativnimi lastnostmi, ki jih proizvajajo rastline. Te snovi so bile predmet številnih raziskav, v katerih so raziskovalci preučevali morebitne ugodne vplive na zdravje, vključno z njihovo zaščitno vlogo pred ultravijolično svetlobo, ki povzroča sončne opekline in tveganja za razvoj kožnega raka. Čeprav so raziskave pokazale, da imajo nekatere snovi v živilih v resnici tudi zaščitno vlogo v koži, pa je bila tudi pri visokih odmerkih takšna zaščita praktično zanemarljiva v primerjavi z zaščito, ki jo nudijo kozmetični izdelki za zaščito pred soncem.«
Karotenoidi in zaščita kože pred UV sevanji
Študije so pokazale, da ima tudi uživanje zelo visokih odmerkov karotenoidov sicer bistveno manjše učinke na zaščito kože pred škodljivimi učinki sončnega sevanja, kot jo nudijo npr. sončne kreme, vendar pa so bili učinki merljivi. Opaženi zaščitni vplivi karotenoidov so verjetno kombinacija dveh mehanizmov. V telesnih tkivih se po izpostavitvi UV sevanju sprožijo fotooksidativni procesi, ki vodijo v povečano količino radikalov, pri odstranjevanju katerih imajo pomembno vlogo tudi karotenoidi zaradi antioksidativnega delovanja. Po drugi strani pa opažene učinke lahko pripišemo tudi sposobnosti karotenoidov, da delno absorbirajo UV svetlobo, s čimer - sicer v zelo omejenem obsegu - delujejo kot naravni filtri, ki zmanjšajo prodiranje takšne svetlobe v kožo.
Na Inštutut ob tem poudarjajo: varno sončenje ne obstaja, zato se mu je poleti med 10h in 17h najbolje izogniti. Kadar pa se že izpostavljate močnemu soncu, pa kožo vsekakor zaščitite z oblačili ali izdelki z visokim UV zaščitnim faktorjem, izpostavitev pa omejite na čim krajši čas.
