DEPRESIJA

Nasmejana depresija

Na ven srečni, znotraj problemi: nizka samozavest, velika žalost, napadi panike.
Fotografija: Ko nosijo masko, je vse videti dobro. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Ko nosijo masko, je vse videti dobro. FOTO: Guliver/Getty Images

Depresija je, se zdi, postala del naših življenj, skorajda vsak dan se govori in piše o njej. Vsi vemo, da je to bolezen, zaradi katere posamezniki izgubijo voljo, interes za aktivnosti, ki so jim bile nekoč všeč, postanejo ljudje brez življenjske energije, ki so ves čas utrujeni, na preteklost, sedanjost in prihodnost gledajo negativno.

Ko nosijo masko, je vse videti dobro. FOTO: Guliver/Getty Images
Ko nosijo masko, je vse videti dobro. FOTO: Guliver/Getty Images

Imajo težave s spanjem, težko zaspijo ali se prebudijo nekaj ur prej, kot naj bi se. Pogosto ne uživajo niti v hrani, druženju s prijatelji in družino, spolnosti. Zdi se jim, da je ves svet na njihovih plečih. Nenehno jih spremlja občutek krivde.

In kot že to ne bilo dovolj, so tudi ljudje, ki se ne zavedajo, da so depresivni. Uspešno namreč obvladujejo vsakodnevne obveznosti in aktivnosti, se pogovarjajo, smejejo, se ukvarjajo s športom in družijo s prijatelji, dajejo vtis, da so zadovoljni, srečni, a v resnici trpijo za depresijo.

Temu pravijo nasmejana depresija, in čeprav ni priznana kot psihiatrični termin, jo v praksi vse pogosteje prepoznavajo, poudarjajo strokovnjaki. Ljudje, ki trpijo za to obliko depresije, pogosto ne vedo, da so depresivni; banalizirajo svoje občutke, jih pometajo pod preprogo ali jih nočejo priznati iz strahu, da jih ne bi imeli za šibke.

Nasmeh je fasada, obrambni mehanizem, da bi skrili svoja resnična občutja. Ljudje, ki trpijo za nasmejano depresijo, so kot ljudje, ki nenehno nosijo masko. Ko nosijo masko, je vse dobro, redko kdo vidi žalost, napade panike, težave s spanjem ...


Poleg tega, da je to stanje zelo težko prepoznati, je problem tudi zdravljenje oziroma upiranje zdravljenju, čeprav je to obliko mogoče učinkovito zdraviti, koristi svetovanje oziroma psihoterapija. Če poznate takega človeka, mu pomagajte, a zavedajte se, da verjetno ne bo pripravljen na vašo intervencijo, saj se svojega stanja ne zaveda. Ne obupajte, poskušajte se s človekom pogovoriti – o mislih, čustvih. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije